Poleti je po kinodvoranah zavel svež veter, ko je ob vseh moških super junakih v kino prišel film o Diani Prince, Čudežni ženski, ki ga je tudi režirala ženska. Njen lik se je znova pojavil v filmu Liga pravičnih, ki združuje šest stripovskih junakov in je na platna prišel sredi novembra.
Skrivnost uspeha – junakinja
V prvem filmu je Diana pravi arhetip heroja. Ko zazna stisko ljudi, se nemudoma poda v reševanje civilistov. Vsaka smrt nedolžnega človeka je zanjo preveč. Moških, ki razpravljajo o taktikah, ne prenese, ona želi ukrepati takoj. S tem, da v vsakem trenutku da na voljo vse, kar zna, v dobro drugih, tiste okrog sebe navdihne, da še oni pokažejo svojo najboljšo stran.
Hkrati pa ni popolna ali nepremagljiva – tudi njej začne pojemati upanje. A takrat se ozre na ljudi okrog sebe, ki se pod vplivom njenega navdiha še vedno trudijo. To ji vlije novo moč za nadaljnji boj. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da s tem navdihuje tudi nas, gledalce v kinu ali pred zaslonom.
Junakinja dobi mesto tudi v novem filmu
Ker je bila Čudežna ženska poleti tako dobro sprejeta, so se v studiu DC, kjer ustvarjajo filme o stripovskih junakih, zavedli, da je Diana Prince njihov najmočnejši adut. V skladu s tem so ji naknadno, že med produkcijo Lige pravičnih, namenili nekaj dodatnih prizorov.
Žal niso ravno razumeli, kaj je bilo v filmu Čudežna ženska tako … čudežnega. V Ligi pravičnih se namreč Dianine kvalitete razvodenijo. Razpravljanje o strategijah je ne moti več, pri njej ne vidimo več tiste preproste srčnosti, ki se ne ozira na posledice, ko je treba stopiti na stran šibkejših. Navdihniti pa ji v celem filmu uspe eno samo osebo.
Zdi se, da je še takrat, ko iz njenih ust pride pametna beseda, film sam ne posluša. Recimo ko reče, da je tehnologija, podobno kot katerakoli moč, brez razuma in brez srca, uničujoča. Ob tem pa je bil ves film prenasičen s tehnologijo – glavni negativec je v celoti plod posebnih učinkov, igralec mu je zgolj posodil glas.
Režiserka oziroma režiser
Na žalost to ni edini vidik, kjer lik Čudežne ženske v Ligi pravičnih izgubi svojo čarobnost. Da je bila pri prvem filmu za kamero ženska, režiserka Patty Jenkins, pri drugem pa moški, Zack Snyder, se očitno vidi tudi v tem, kako zapeljivo in privlačno jo film prikaže.
Seveda se pri Čudežni ženski seksapilu ne da izogniti. A režiserkin film se prav potrudi, da ga ne postavlja v ospredje, v številnih prizorih ji prek značilne oprave – kratkega krilca in korzeta – obleče oblačila, ki jo povsem zakrivajo in nikoli v kadru v ospredje ne postavlja njenih oblin.
Ženski čari in dostojanstvo
V Ligi pravičnih je prizorov v spodobnejši opravi za prgišče, pa še takrat oblačila niso ravno ohlapnega kroja, med tem ko si kar nekajkrat lahko od blizu ogledamo njeno oprsje, v enem prizoru pa ji za hip celo pogledamo pod že tako kratko krilce.
Privlačnejša oblačila pa so dodelili tudi amazonkam, ki se pojavijo v enem od bojev v začetku Lige pravičnih. Pri Čudežni ženski nikjer ni bilo videti razgaljenega trebuha in tudi stegna so imele pokrita z resastimi krili. Teh resic je v Ligi pravičnih komaj kaj, zgornji del pa se pri nekaterih bojevnicah zmanjša zgolj na modrček.
Igralke, ki so upodabljale amazonke, so sicer zatrdile, da je takšna bojna oprava bolj udobna, vendar prvi namen bojne oprave ni udobje, temveč zaščita.
Medel film
Če si filma Liga pravičnih še niste ogledali, vsekakor ne zamujate veliko – medli in nenavdihujoči so vsi liki razen enega. Z izjemo Čudežne ženske je to že tretji nenavdihujoč in plehek superherojski film letos. Morda bi pa naslednjega spet morala režirati ženska.
