Satan in njegovi demonski sledilci so skrivnostni liki duhovnega sveta. Vsak dan nas trpinčijo, čeprav je njihovo delovanje običajno skrito očem.
Sveto pismo nam lahko veliko pove o Satanu in njegovih ljubljencih, Cerkev pa skozi stoletja vedno bolje razume ta zlonamerna duhovna bitja.
Predstavljamo pet dejstev, ki vam bodo morda osvetlila te temačne podobe.
Kaj je bil Satan pred svojim padcem v večno temo?
V Katekizmu katoliške Cerkve je zapisano: “Cerkev uči, da je bil to najprej dober angel, ki ga je ustvaril Bog.” (KKC 391) Tradicionalno se imenuje Lucifer, kar pomeni “nosilec luči”, saj je bil nekoč “danica, sin zore” (Iz 14,12).
Ali lahko Satan (ali kateri koli hudič) napoveduje prihodnost?
Katekizem pravi, da “Satanova moč ni neskončna. Satan je samo ustvarjeno bitje, močno zaradi tega, ker je zgolj duh, toda še vedno samo ustvarjeno bitje” (KKC 395).
Na kratko torej: ne. Padli angeli (in tudi dobri angeli) nimajo dostopa do prihodnosti, razen če jim jo razodene Bog. Ali kot pravi Jezus v evangeliju po Marku: “Za tisti dan ali uro pa ne ve nihče, ne angeli v nebesih ne Sin, ampak samo Oče” (Mr 13,32).
Po drugi strani pa lahko napovedujejo prihodnost po opazovanju. Demoni so po naravi izjemno inteligentni, zelo od blizu lahko opazujejo ljudi in dogodke in občutijo, kaj se bo zgodilo. Pravzaprav lahko “napovedujejo” prihodnost z omejeno natančnostjo, pa ne zato, ker bi vedeli kaj prikritega, temveč zato, ker znajo opazovati in po tem predvidevati kot vsak bister človek.
Ali lahko premika predmete?
Angeli so močna duhovna bitja in imajo v odnosu do snovnega omejeno moč. Demoni večino časa izvajajo vidne trike, tako da z utvarami negativno vplivajo na naše misli in dajejo vtis, da se nekaj premika, čeprav se v resnici ne.
Spet drugič lahko premikajo predmete, tako da letijo po prostoru, kot pogosto vidimo v različnih grozljivkah. To je zelo redko, vendar se lahko zgodi. Tomaž Akvinski v Summi pojasnjuje, kako se to zgodi.
Kakšen je videti Satan?
Vsi angeli so čisti duhovi, kar pomeni, da nimajo fizičnega telesa, čeprav občasno lahko prevzamejo podobo človeka ali kakšnega drugega bitja. Vidna oblika, ki jo pogosto opisujejo v Svetem pismu ali v medijskih prispevkih, je zgolj zunanjost, krinka, ki si jo nadenejo, da jih lahko vidimo s prostimi očmi. Sicer pa so seveda nevidna bitja.
Umetniki Satana upodabljajo na različne načine, na primer kot zmaja, kačo ali kakšno drugo mitološko bitje. Toda glede na Satanovo naravo tudi on nima telesne oblike.
Ali lahko Satan vrže ljudi v pekel?
Katekizem je o tem povsem jasen: “Umreti v smrtnem grehu, ne da bi se ga bili skesali in ne da bi sprejeli usmiljeno Božjo ljubezen, pomeni po svoji lastni svobodni izbiri ostati za večno ločeni od njega. In to je tisto stanje dokončne samoizključitve iz občestva z Bogom in z blaženimi, ki ga označujemo z besedo pekel.“ (KKC 1033)
Preprosto povedano: ne, Satan ne more ljudi vreči ali prisiliti v pekel. Pot vanj izberemo sami, ko samovoljno zavrnemo Boga. Satan lahko vpliva na nas v našem zemeljskem življenju, toda kljub temu smo svobodni in se ob koncu življenja odločimo sami. Če gre človek v pekel, je to zato, ker se je sam tako odločil, vanj odhaja prostovoljno.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila angleška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
