Aleteia

Tri šaljive zgodbice o otrocih in veri

Little boy lauging
Shutterstock
Deli

Čeprav številni vero in Cerkev doživljajo kot nekaj strogo resnega, pa je veliko prostora tudi za humor, smeh in veselje

Smeh je pol zdravja in humor se ne ozira na vero, barvo kože ali kakršnokoli drugo lastnost, po kateri se razlikujemo. Pogosto nam tudi Sveto pismo lahko ponudi kakšno humorno zgodbo; sploh če jo razlagajo otroci. Ti so v svojih odzivih najbolj iskreni. Tokrat vam za lepši dan predstavljamo tri zabavne zgodbice, objavljene na spletni strani gatewaytojesus.com, v katerih imajo glavno vlogo prav najmlajši.

Adamovo rebro

Pri verouku so otroke učili, kako je Bog ustvaril vse, tudi človeka. Mali Janez je bil še posebej navdušen nad tem, da je bila Eva ustvarjena iz Adamovega rebra. Nekaj tednov pozneje ga je njegova mama našla, kako leži v postelji, kot da je bolan, zato ga je vprašala: “Janez, kaj je narobe?!” Janezek je odgovoril: “Boli me tukaj ob strani. Mislim, da bom dobil ženo.”

Težavna dečka

Par je imel dva dečka, stara osem in 10 let, ki sta bila izredno poredna. Vedno sta se nekako znašla v težavah in ko je po mestu zakrožilo, da se je spet nekaj pripetilo, so starši vedeli, da imata sinova prste vmes. Bili so že povsem obupani in niso več vedeli, kaj lahko storijo, da bi se otroka lepše vedla. Mama je nato izvedela, da je v mestu duhovnik, ki zna s problematičnimi otroki, zato je možu predlagala, da bi sinova peljala k njemu na pogovor.

Mož se je strinjal, duhovnik tudi, a je prosil, da fanta prideta k njemu vsak posebej. Najprej je k njemu prišel osemletnik. Duhovnik ga je posedel zraven sebe in strogo vprašal: “Kje je Bog?” Deček ni odgovoril, zato je duhovnik ponovil vprašanje s še strožjim tonom. Deček še vedno ni odgovoril in duhovnik je zato močno povzdignil glas in z prstom zažugal fantu: “KJE JE BOG?”

Deček se je duhovniku izmuznil in pobegnil naravnost domov ter se zaprl v omaro. Njegov starejši brat je prišel za njim in ga vprašal, kaj se je zgodilo. Mlajši brat je odgovoril: “Zdaj sva pa res v velikih težavah. Bog je pogrešan in mislijo, da sva midva kriva.”

Jona in kit

Deklica se je z učiteljico pogovarjala o kitih in o tem, ali je mogoče, da bi kit pogoltnil človeka. Učiteljica je deklico prepričevala, da je to fizično nemogoče. Čeprav gre za največjega sesalca na svetu, je njegovo grlo zelo majhno, ji je pojasnila učiteljica.

Deklica se ni dala prepričati, zato je učiteljico spomnila, da je kit pogoltnil Jono. Učiteljico je dekličina vztrajnost razjezila, zato je še enkrat ponovila, da to ni mogoče.

Nato je deklica dejala: “Ko bom prišla v nebesa, bom vprašala Jono.” Učiteljica jo je nato vprašala: “Kaj pa, če je šel Jona v pekel?” Dekličin odgovor pa: “Potem ga boste pa vi.”

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.