Z virusom HIV se vsak dan na novo okuži okoli sedem tisoč ljudi. Po zadnjih ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je bilo konec leta 2016 s tem virusom okuženih 36,7 milijona ljudi po vsem svetu. Istega leta se je na novo okužilo 1,8 milijona ljudi, milijon pa jih je zaradi posledic, povezanih z okužbo z virusom HIV, umrlo.
Prvi december, na dan boja proti aidsu, bolezni, ki ga povzroča virus HIV, je običajno vedno čas, ko pogledamo tudi številke. Te so še vedno skrb zbujajoče. V ospredju letošnjega dne je zato zmanjšanje visokega deleža poznih odkritij okužbe z virusom HIV.
V Sloveniji letos 33 novih primerov
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje smo v Sloveniji letos zabeležili manj diagnoz okužbe z virusom HIV kot preteklo leto. Po kriterijih epidemije, ki jih določa Svetovna zdravstvena organizacija, ostajamo med državami z nizko stopnjo epidemije oziroma z zelo nizkim deležem oseb, ki živijo z okužbo s HIV.
V letu 2017 do vključno 22. novembra je bilo v skladu z zakonsko obvezo prijavljenih 33 primerov novih diagnoz okužb s HIV, od tega 31 med moškimi in dve med ženskami. Za aidsom je zbolelo sedem oseb, dve pa sta letos zaradi te bolezni umrli.
Prenašanje in miti o tem
HIV je virus, ki napade obrambni sitem človeka in čez čas privede do bolezni, ki jo imenujemo aids. Najpogosteje se okužba prenaša s spolnimi odnosi. Tako se okuži od 75 do 85 odstotkov odraslih. Izmenjava okuženih igel med intravenoznimi uživalci mamil pa povzroči od pet do 10 odstotkov okužb s HIV.
Čeprav je mogoče po okužbi z virusom živeti polno, aktivno in dolgo življenje, pa v splošni javnosti še vedno naletimo na najrazličnejše mite o tem, kako se bolezen oziroma okužba prenaša.
HIV se ne prenaša z uporabo istega stranišča, kuhinje. Ne prenaša se z dotiki, objemanjem, rokovanjem, poljubljanjem (razen če je prisotna kri ali semenska tekočina). Tudi kihanje, kašljanje in piki insektov virusa HIV ne prenašajo. Virus ni prisoten v urinu, blatu, izbruhanini, znoju.
Zdravnik o bolnikih
Da bolnike s HIV že dolgo uspešno zdravijo, poudarja tudi prof. Janez Tomažič s klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
“Že leta si prizadevamo proti diskriminaciji svojih pacientov in poudarjamo, da je diskriminacija v zdravstvu in zunaj njega odraz nevednosti! Okužbe ne širijo osebe, ki se zdravijo, ampak tiste, ki se ne zdravijo. Zato smo vedno znova razočarani, ko poslušamo njihove zgodbe in težave, s katerimi se srečujejo,” je dejal in dodal, da je bistvenega pomena testiranje.
Na kliniki se lahko za okužbo z virusi HIV ter hepatitisa B in C testirate brezplačno in anonimno, brez napotnice in zdravstvene kartice, vsak ponedeljek med 12. in 14. uro, navajajo na ministrstvu za zdravje.
Ne zanemarjajmo drugih spolnih bolezni
Prof. Mojca Matičič iz ambulante za spolno prenosljive okužbe na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja pa je ob tem opozorila, da je v zadnjih letih v svetu število smrti zaradi hepatitisov B in C preseglo število smrti zaradi aidsa kljub temu, da imamo odlična zdravila za zdravljenje obeh bolezni in cepivo za preprečevanje hepatitisa B.
“Težava pa je, ker okužbi vrsto let ne povzročata bolezenskih znakov in se ju ljudje ne zavedajo in ne iščejo zdravniške pomoči. Tudi druge spolno prenosljive okužbe so v zadnjih letih v izrazitem porastu, pridružujejo pa se jim tudi take, ki jih v preteklosti nismo pogosto zaznavali,” je navedla.
Preventiva in zdrava spolnost
V vsakem primeru je najpomembnejša preventiva. Kakšen je nasvet? Razdelimo ga lahko na dva pomembna dela:
- Abstinenca: vzdržnost pri tveganih spolnih odnosih, odlaganje prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, vzdržnost pri spolnih odnosih, dokler se partnerja ne spoznata in dokler odnos ni zaupljiv in zanesljiv, vzdržnost pri spolnih odnosih, dokler partnerja nista sposobna poskrbeti za učinkovito zaščito ob spolnih odnosih.
- Zvestoba: zveza z enim stalnim, zvestim, neokuženim partnerjem.
