Aleteia

Osupljive preobrazbe igralke Cate Blanchett

Deli
Komentar

Manifesto je umetniški film s kar 13 različicami igralke Cate Blanchett

Cate Blanchett je ena od najboljših filmskih igralk našega časa, ki je za svoje vloge prejela že številne nagrade, med drugim dva oskarja. Te dni v evropske kinematografe prihaja film Manifesto, v katerem je Cate odigrala kar 13 različnih vlog.

Povsem neklasičen film

Delo nemškega režiserja Juliana Rosefeldta je predvsem umetniške narave in verjetno ne bo všeč tistim, ki ne marajo tovrstnih filmov. Prvotno so bili prizori iz filma Manifesto del umetniške inštalacije v galeriji, kjer je bilo v enem prostoru 13 različnih zaslonov, na vseh pa so se istočasno odvijali prizori s 13 različnimi liki – 13 različnimi verzijami Cate, bi lahko rekli.

Besedila likov iz filma so citati znanih filozofov in umetnikov 20. stoletja, zaradi česar je seveda film povsem neklasičen, morda na trenutke nepovezan in težko razumljiv. Vsekakor ga je treba gledati s stališča umetniške oblike.

Iz lika v lik s pomočjo obširne kostumografije in številnih maskerjev

Predvsem pa je fascinantno, kako je Cate upodobila 13 popolnoma različnih ljudi. Med njenimi liki se tako znajdejo delavec na gradbišču, vdova na pogrebu, lutkarica, učiteljica v šoli, brezdomec, TV-voditeljica, punk rokerica in tako naprej.

Kostumografinja filma Bina Daigeler je v sodelovanju s petimi vizažisti in maskerji potrebovala ogromno različnih kostumov, uporabili pa so tudi številne maskirne trike. Tako so Cate z lasuljami različnih barv in dolžin pričarali povsem različne barve las in uporabili različne barvne leče za oči. S pripomočki so Cate spremenili obrazne poteze, recimo obliko nosu, brade, gladili gube ali jih pričarali, umetni zobje in proteze različnih oblik pa so poskrbeli za to, da je bil tudi njen način govora pri vsakem liku drugačen. Ni treba posebej poudarjati, da so za to, da so dosegli tako osupljive učinke, uporabili tudi velike količine ličil.

Skoraj brez proračuna

Za nekatere preobrazbe so prebili pet, šest in več ur samo v maski, v enem dnevu pa so snemali dva ali več povsem različnih prizorov. Glede na to, da so film posneli skoraj brez proračuna (statisti so bili velikokrat kar režiserjevi prijatelji in družinski člani) in da so imeli za snemanje v Berlinu na voljo samo 11 dni, je končni rezultat zares fascinanten.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.