Gospod, čakam te …
Z nekakšno mešanico pričakovanja,
nepotrpežljivosti, nemira in navdušenja,
prepleteno s tistim strahom,
da bo potem spet vse enako,
da se v mojem življenju nič ne bo spremenilo.
V meni je neprestana potreba, da te iščem,
da odkrivam, kje živiš,
na katerem kraju se skrivaš,
kje naj te iščem takrat, ko te izgubim.
Hkrati pa dobro vem,
da ti mene iščeš v vsakem trenutku,
da iščeš tisoč načinov,
kako bi mi prišel bliže.
Daj mi tvoje oči, da te bom lahko videl,
daj mi uho učenca,
da te bom lahko poslušal in ti sledil.
Daj mi srce otroka,
da bom neprenehoma občudoval
tvoje poti, tvojo držo,
tvoje čase, tvoja razkritja …
Daj mi preprosto srce,
da te bom lahko sprejel.
Za svoje rojstvo si izbral ubožen kraj,
odmaknjen, skromen, temačen.
Vem, da se zdaj hočeš roditi
v mojem srcu.
Pomagaj mi, da bom dovolj mehak,
da bom dopustil, da me Ti preoblikuješ!
Preberite še:
9 zanimivosti o adventu, ki bodo pripomogle k bolj doživetemu božiču
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Maja Pintarič.
