Pred tremi leti in pol, ko so islamski skrajneži zasedli Mosul, se je nadškof Bašar Warda nenadoma znašel v položaju, ko je moral poskrbeti za 15 tisoč iraških krščanskih družin, ki so poiskale zatočišče v njegovi nadškofiji v Kurdistanu. Iraški kristjani so se namreč raje izognili begunskim taboriščem Združenih narodov, kjer bi morali živeti sredi podpornikov Islamske države.
Nadškof Warda je s svojimi duhovniki ves ta čas skrbel za hrano, zatočišče, zdravstveno pomoč in vse druge potrebe beguncev ter jim obenem ponudil duhovno podporo. Materialna in finančna sredstva za preganjane Iračane so darovali kristjani z vsega sveta, nobene tovrstne pomoči pa niso prejeli od katere koli države.
Preberite še:
Kdo so najbolj preganjani verniki na svetu
Ko spanje ni samoumevno
To je bilo izjemno težko obdobje, se spominja nadškof. Sam je spal v udobni postelji, okoli njega pa je bilo sedemsto razseljenih družin, po pet ali šest ljudi skupaj je živelo v zasilnih šotorih. Veliko časa je prebil z njimi, poslušal njihove zgodbe in jih poskušal razvedriti. Spanje v tistih dneh ni bilo nekaj preprostega in samoumevnega.
Njegovo vero pa je oživila neverjetna radodarnost kristjanov po svetu. Sporočila in ponudbe pomoči človekoljubnih organizacij, od Kolumbovih vitezov do Pomoči Cerkvi v stiski, je razumel kot znamenje Božje previdnosti. Brez nje bi namreč iraški kristjani težko preživeli. Še leta 2003 jih je v Iraku živelo okoli 1,5 milijona, danes pa se število giblje med 175 tisoč in 300 tisoč verniki.
Po umiku Islamske države iz Iraka si nadškof skupaj s krščanskimi človekoljubnimi organizacijami prizadeva za to, da bi beguncem pomagal pri vračanju v njihove vasi, v katerih so od nekdaj živeli njihovi predniki.
Družine se vračajo
Prizadevanja za vrnitev krščanskih družin na njihove domove so močna. Zahvaljujoč denarni pomoči madžarske vlade za obnovo porušenih domov v vrednosti dveh milijonov ameriških dolarjev se je 900 krščanskih družin že vrnilo v mesto Teleskof.
Druga dva milijona sta prišla od Kolumbovih vitezov, ki so se obvezali, da bodo za pomoč kristjanom na Bližnjem vzhodu darovali 17 milijonov dolarjev, sredstva so pripomogla k vrnitvi več kot 200 družin v mesto Karamles, naslednjih 500 pa naj bi se jih tja vrnilo v bližnji prihodnosti.
Pomemben premik
Ker se morajo preganjani kristjani in Irak znajti brez pomoči Združenih narodov, je nadškof Warda pozdravil nedavno napoved ameriškega podpredsednika Mika Pencea, da bo Trumpova administracija odslej namenjala pomoč neposredno preganjanim kristjanom. Po nadškofovih besedah gre za pomemben premik, saj kaže, da ameriška vlada položaj vseh, ki trpijo preganjanje Islamske države, obravnava kot prednostno nalogo.
Na vprašanje, kako lahko še izkažemo solidarnost s preganjanimi kristjani, nadškof Warda odgovarja, naj še naprej molimo in ozaveščamo ljudi o hudi stiski iraških kristjanov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
