Tema je neprijetna, ampak spada med vprašanja, ki se jim preprosto ne moremo izognitiČlanek poskuša objektivno pokazati, kako lahko svojim otrokom pomagamo preprečiti, da bi postali žrtve spolne zlorabe ali fizičnega nasilja.
1 – Moje telo je moje: otrok mora razumeti, da mu telo pripada in da se ga nihče nima pravice dotikati ali ga v to siliti, niti pri igri ne. V Srednji in Južni Ameriki je del kulture veliko objemanja in poljubčkov. Vendar se je nujno izogibati objemom in poljubom neznancev ali malo znanih ljudi. Otroka nikoli ne smemo siliti, da bi imel telesni stik, če tega noče.
2 – Seznam oseb, ki jim lahko zaupamo: otrok mora vedeti, komu lahko zaupa. Kdo so te osebe, oče, mama, stari starši, učiteljica? Kdor koli že. Za otroka je pomembno, da starši te osebe imenujejo, da otrok ve, h komu se lahko zateče.
3 – Intimni deli: nihče se ne dotika mojih intimnih delov, to je sporočilo, ki ga morajo otroci dobiti. Tudi njih ne more nihče prositi, naj se ga tam dotika. Druga pomembna informacija za otroka je, da nihče ne sme kazati fotografij njegovih intimnih delov. Vedeti mora, da se lahko zanese na osebe s seznama, če bi se kar koli zgodilo.
4 – Nihče ne more zahtevati neprijetnih skrivnosti: otrok mora vedeti, da mu ni treba deliti skrivnosti z nikomer, ki bi mu zapovedal, naj nečesa nikomur ne pove, in zaradi katerih bi se počutil krivega ali bi mu bilo neprijetno. Otroku je treba povedati, da lahko, če bi se kaj takšnega zgodilo, o tem spregovori z nekom iz skupine oseb, ki se jim zaupa.
5 – Nobena nepoznana odrasla oseba ne sme prositi otroka za pomoč: to je zlato pravilo. Starši morajo svojim otrokom pojasniti, da jih odrasli, ki jih ne poznajo, nimajo kaj prositi za kakršno koli pomoč (na primer pri vhodu v šolo, na trgu, v parku …). Odrasli od otroka ne potrebujejo pomoči.
Odrasel prosi za pomoč drugega odraslega. Če otroci to vedo, jim ni nerodno reči ne, čeprav so jih starši naučili, da morajo biti prijazni. Če jih kdo ogovarja na ta način, osebi ne smejo verjeti in ji slediti.
____________________________________________________
Fabiana Santos, avtorica zapisa, je mama petletne Alice in dvanajstletnega Filipa. Živi v Washingtonu DC. Lani je hotela kot prostovoljka sodelovati na hčerini šoli in je morala zato opraviti tečaj prepoznavanja in obveščanja o zlorabah ali slabem ravnanju z otroki. Tovrstne tečaje izvajajo v večini šolskih in vzgojnih ustanov v ZDA in so obvezni in brezplačni.
_____________________________________________________
