Obhodi kurentov so zdaj vpisani na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, o čemer je na letnem zasedanju v Južni Koreji odločil medvladni odbor za varovanje tovrstne dediščine.
Simbol slovenske identitete
Kurenti in njihovi obhodi spadajo med vidnejše tradicionalne pustne šege v Sloveniji. Gre za najbolj množičen tradicionalen in prepoznaven pustni lik, ki se dokumentirano pojavlja vsaj že od leta 1880. Lik kurenta, ki po ljudskem verovanju odganja vse slabo in prinaša srečo ter zadovoljstvo, je tudi eden od simbolov slovenske identitete.
Nekaj zanimivosti o kurentih:
- vedno nastopajo v skupinah,
- kjerkoli so, stalno poskakujejo, da njihovi zvonci čim glasneje zvonijo,
- kurentov čas je od svečnice do pepelnice,
- pred kurenta je včasih gospodinja vrgla star lonec s podstrešja, kar naj bi pripomoglo k temu, da bi kokoši bolje nesle,
- največja sramota je, če mu kdo sname kapo, zato se brani z ostro ježevko.
“Del svetovno pomembnih zakladov”
“V čast nam je, da so obhodi kurentov z vpisom na Unescov seznam postali del svetovno pomembnih zakladov. Izjemno ponosni smo, da se je običaju uspelo ohraniti vse do danes in da ni niti najmanjše možnosti, da bi v prihodnje zamrl. Še več, vedno nove generacije mladih fantov se v kurentovih opravah pridružujejo svojim očetom,” je po poročanju STA dejal župan Miran Senčar.
Vlado Hvalec, predsednik Zveze društev kurentov, pa je navdušen povedal, da bo današnji dan z velikimi črkami zapisan v bogati kurentovi zgodovini in bo usmerjal prihodnje rodove, da negujejo in ohranjajo to kulturno dediščino.
Slovenija že dvakrat na seznamu
Obhodi kurentov so sicer druga enota slovenske nesnovne kulturne dediščine, ki je vpisana na ta seznam. Pred tem so lani nanj vpisali Škofjeloški pasijon.
