V Sloveniji, ki ima skupaj okoli 450 osnovnih šol, deluje le šest zasebnih, ki izvajajo javno veljavni izobraževalni programTo so Osnovna šola Alojzija Šuštarja Ljubljana, Waldorfski šoli v Ljubljani in Mariboru, Montessori inštitut, Vzgojno-izobraževalni zavod Antona Martina Slomška Maribor – Osnovna šola Montessori ter Inštitut za celostno vzgojo in izobraževanje otrok LILA.
85-odstotno financiranje zasebnih šol
Z izjemo Waldorfske šole Ljubljana, ki je bila ustanovljena že pred letom 1996 in jo zato država financira v celoti, država tem šolam financira program 85-odstotno, zato morajo preostali del doplačati starši. Doplačila so različna: od do 60 evrov na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja do 100–230 evrov na mesec na šolah Montessori.
Razsodba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je leta 2015 razsodilo, da je zgolj 85-odstotno financiranje v nasprotju s slovensko ustavo in da mora država tudi v preostalih petih zasebnih osnovnih šolah izvajanje javno veljavnega zasebnega programa financirati v celoti. Ta odločitev ustavnega sodišča še vedno ni uveljavljena.
Je pa treba ob tem poudariti, da morajo zasebne osnovne šole denar za investicije, vzdrževanje in opremo zagotavljati same.
V Sloveniji manj kot odstotek, na drugi strani Karavank deset odstotkov
Čeprav v Sloveniji vpis nanje iz leto v leto narašča, se v zasebnih šolah, ki imajo javno veljavni izobraževalni program, šola manj kot odstotek osnovnošolcev, kar je izjemno malo v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami.
V sosednji Avstriji se na primer v zasebnih osnovnih šolah (katoliške, evangeličanske ali nekonfesionalne osnovne šole) šola že vsak deseti osnovnošolec, na Dunaju celo vsak peti.
Število učencev v zasebnih osnovnih šolah bi bilo še večje, a ni dovolj prostora. Kot je za spletno stran ORF dejala vodja šolskega urada dunajske nadškofije Andrea Pinz, imajo na vseh šolah čakalne sezname.
Tudi v Nemčiji število učencev v zasebnih šolah narašča
Število učencev v zasebnih osnovnih šolah narašča tudi v Nemčiji. Tam deluje okoli šest tisoč zasebnih osnovnih šol, ki izvajajo javni izobraževalni program. Te pomenijo okoli desetino vseh osnovnih šol v Nemčiji.
V šolskem letu 2012/2013 je po podatkih nemške Zveze zasebnih šol (VDP) zasebne osnovne šole, ki izvajajo javni izobraževalni program, obiskovalo več kot 730 tisoč učencev, kar je pomenilo okoli 8,5 odstotka vseh osnovnošolcev. Številke so zdaj verjetno še višje.
Na Švedskem v zasebni šoli skoraj vsak sedmi osnovnošolec
Še več učencev obiskuje zasebne osnovne šole na Švedskem. V državi, ki je zgled socialne države, se 14 odstotkov osnovnošolcev šola v tovrstnih ustanovah.
Podobno je v Franciji, kjer zasebne osnovne šole (te se delijo na zasebne šole, ki imajo pogodbo z državo in po programu ne razlikujejo od javnih šol, in zasebne šole brez pogodbe z državo, ki imajo svoj učni program) obiskuje okoli 15 odstotkov osnovnošolcev.
Financiranje zasebnih šol
Kakšno pa je financiranje teh šol? Zelo različno. Švedska ima tako imenovani sistem vavčerjev. Starši dobijo vavčerje za šolanje otrok in se lahko sami odločajo, na katero šolo bodo vpisali svoje otroke – javno ali zasebno. Država tako prek vavčerjev staršem v celoti financira šolanje otrok tudi v zasebnih šolah, ki so vključene v vavčerski program.
Tudi v Franciji so zasebne šole, ki izvajajo javni izobraževalni program, državno financirane. Starši morajo doplačati le okoli 300 evrov za vse šolsko leto.
Precej dražje za starše so zasebne šole z javnim programom v Avstriji in Nemčiji. V Avstriji je šolnina v katoliških zasebnih šolah znaša med 80 do 480 evrov na mesec.
Podobno je tudi v Nemčiji, kjer država financira dve tretjini izvajanja programa v zasebnih osnovnih šolah. Razliko morajo doplačati starši.