Škof Friderik Irenej Baraga je najbolj znan slovenski misijonar. Rodil se je 28. junija 1797 v Mali vasi pri Trebnjem. Mladost je preživel na gradu Trebnje, ki ga je leta 1799 kupil njegov podjetni oče Janez Baraga.
Na Dunaju se je navdušil za duhovniški poklic
Po šolanju v Ljubljani je Baraga odšel na študij prava na Dunaj. Še pred tem se je zaročil z Anico Dolinar, hčerko Jurija Dolinarja, ki je na ljubljanskem liceju poučeval cerkveno pravo in cerkveno zgodovino.
Preberite še:
Pogumni slovenski misijonar, ki so ga Indijanci poimenovali Dobro srce
Na Dunaju pa se je Baraga srečal z redovnikom iz reda redemptoristov Klemenom Dvoržakom. Dvoržak, papež Pij X. ga je leta 1909 razglasil za svetnika, je Barago navdušil nad duhovniškim poklicem.
Po končanem študiju na Dunaju leta 1821 se je Baraga odpovedal očetovi dediščini, razdrl zaroko in jeseni istega leta vstopil v ljubljansko bogoslovje. Za duhovnika je bil posvečen leta 1823. Jeseni 1824 je postal kaplan v Šmartinu pri Kranju, od koder so ga leta 1828 premestili v Metliko.
Baraga se je odločil, da bo postal misijonar
Ko je v neki knjižici prebral, da primanjkuje misijonarjev, ki bi širili krščanstvo med severnoameriškimi Indijanci, se je Baraga odločil za misijonski poklic.
Leta 1829 je oddal prošnjo za odpust iz ljubljanske škofije in prosil škofa v Cincinnatiju v ZDA za sprejem v njegovo škofijo. V ZDA je odpotoval pozno jeseni 1829 in po enomesečni vožnji na silvestrovo prispel v New York.
Preberite še:
Film o Frideriku Baragi. Kako so si ga zamislili Američani
Misijonarsko delo med indijanskimi plemeni okoli Velikih jezer je začel spomladi 1831. Najprej je prišel med Indijance plemena Otava, ki so živeli ob Michiganskem jezeru. Baraga se je naučil njihovega jezika in leta 1832 v Detroitu izdal prvi molitvenik v jeziku Otavcev.
Brezvestni trgovci so mu stregli po življenju
Jeseni 1833 se je preselil na novo misijonsko postajo ob Veliki reki (Grand River), kjer se je zapletel v spore s trgovci s krznom. Ti so Indijance načrtno opijanjali, da bi jim poceni izmaknili dragoceno kožuhovino.
Jezni trgovci, ki jim je Baraga s svojim delovanjem kvaril posle, so slovenskega misijonarja želeli celo ubiti, a je k sreči njihov poskus spodletel.
Preberite še:
Skoraj neznani slovenski misijonar, ki je v ZDA postal škof
Indijance je učil pisati in brati
Leta 1835 je Baraga začel misijonariti med Indijanci plemena Očipva, ki so živeli ob Gornjem jezeru. Med Očipvami je ostal vse do leta 1843.
Napisal je slovnico in slovar očipvejskega jezika. Indijance je učil pisati in brati ter jih poskušal naučiti raznih obrti. Prav tako jih je učil sadjarstva. Trudil se je tudi, da bi jih odvadil pitja alkohola.
Baraga je Srednji Evropi predstavil princesko Pocahontas
S svojimi dogodivščinami in življenjem Indijancev je seznanjal tudi bralce v Evropi. Med hudo zimo v letih 1835–1836 je v nemščini med drugim napisal knjigo z naslovom Geschichte, Charakter, Sitten und Gebräuche nordamerikanischen Indianer (sl. Zgodovina, značaj, šege in običaji severnoameriških Indijancev).
V njej je med drugim zapisal še danes zelo priljubljeno zgodbo o Indijanki Pokahontas, ki je rešila življenje na smrt obsojenemu belcu Jamesu Smithu. Baraga ni prvi zapisal te zgodbe, je pa z njo seznanil nemško govoreče Evropejce.
Preberite še:
Revolucionarna misijonarja, ki sta pokristjanjevala Slovane
Postal je škof
Baraga je leta 1853 postal škof. Sedež njegove škofije je bil najprej v kraju Sault St. Marie med Gornjim in Michiganskim jezerom, pozneje pa so ga prenesli v mesto Marquette. V tem mestu je misijonar 19. januarja 1868 tudi umrl.
Postopek za Baragovo beatifikacijo se je v škofiji Marquette začel 1952. Maja 2012 je papež Benedikt XVI. odobril, da je škof Baraga častitljivi Božji služabnik. Za njegovo beatifikacijo je potrebno še priznanje čudeža na njegovo priprošnjo.
Po Baragi poimenovali okrožje, občino in vas
Po slovenskem misijonarju se imenuje okrožje v zvezni državi Michigan, to ime pa nosita tudi mestna občina in vas v njem. V Baragi imajo svojo igralnico tudi pripadniki Očipvejev. V bližini je Baragov državni park.
Vir: Slovenska biografija
Preberite še:
Gospod se je dotaknil nedonošenčka: “Ne boj se, o Jakob, črviček, tvoj Bog te bo rešil”
Preberite še:
Nezaželen nezakonski otrok, ki je postal zgled za vse Slovence
Preberite še:
A ni zanimivo, da lažje dajemo, kot prejemamo? #vlog
