Aleteia

7 tisoč ur dela in 10 kilometrov niti. Vse to za blagoslov družin.

BOYS
Deli
Komentar

785 čipk za ljubljansko stolnico in frančiškansko cerkev, vsaka pa ima svojo zgodbo

So zgodbe, ob katerih preprosto ostaneš brez besed. Takšna je tudi zgodba o projektu “S čipkami po Božji blagoslov v stolno cerkev sv. Nikolaja in frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja v Ljubljani”.

Potem ko se je Tanja Oblak znašla pred izzivom, da ustvari klekljarski projekt, ki bo obogatil ljubljansko stolnico, je bila glavna težava ta, da nikakor ni našla primernega praznika ali dogodka, na katerega bi lahko navezala svojo zamisel.

“Nato pa se je nekega dne med molitvijo nekaj prižgalo in sem si rekla: Družine so v stiski, naredimo nekaj,” nam je povedala vodja omenjenega projekta.

Vsaka klekljarica prispevala svoj košček

Tema je bila torej izbrana, razviti se je morala samo še ideja o izvedbi. “In ko sem razmišljala, sem se domislila, da bi vsaka klekljarica darovala svoj košček oziroma čipko za blagoslov svoje družine, prijateljice ali koga drugega, ki se je znašel v stiski,” je pojasnila in dodala, da je s tem želela simbolično na oltar položiti vse slovenske družine.

Svojo idejo, skupaj z vzorcem, ki naj bi ga naredile, je nato razširila med vse klekljarice, ki jih je poznala, in čakala. Takrat sploh še ni vedela, kako se bo projekt razvijal in na kakšen odziv bo naletel.

Ko pa se je iztekel rok za oddajo koščkov, je Tanjo doma čakal kup ovojnic s čipkami. “Med sveto mašo sem se preprosto sesedla in zjokala,” je priznala. Pred njo je bila tako izjemno težka naloga, veliko trdega dela, a se je odločila, da ta projekt podari Bogu v zahvalo za svojih 50 let, ki jih je praznovala septembra.

Project for blessing of families
Ubald Trnkoczy

Vsak košček s svojo zgodbo

Tanja je sicer predvidevala, da bo projekt pritegnil veliko ljudi, ker si ljudje želijo blagoslova za svoje družine, a takega odziva vseeno ni pričakovala. V ovojnicah pa niso bile samo čipke, ampak tudi številne pretresljive zgodbe ljudi.

“Vsak košček ima svojo zgodbo in če bi vedeli za vsako, bi vas zagotovo pretreslo, kaj vse doživljajo družine in ljudje,” je povedala.

Tako je neka gospa sklekljala koščke za kar 14 družin v svoji vasi, saj je vedela, da preostali za to nimajo časa. Potem je tu gospa, ki sicer ni želela, da bi bil na koščku priimek njene družine, ampak ga je preprosto želela nekomu podariti. “Odločili smo se, da ga podarimo družini, ki ima slepo mamico, in ko so izvedeli za to, so bili zelo ganjeni in so tudi prišli k sveti maši,” je povedala Tanja.

Na drugi strani pa čipke spremljajo tudi bolj pretresljive zgodbe. Gospod je poslal košček, ki ga je začela klekljati njegova žena, ta se je zelo veselila, da bo njihova družina lahko zapisana na prtu na oltarju. A zaradi hude bolezni je umrla, preden ji ga je uspelo dokončati. Mož se je nato odločil, da poišče nekoga, ki bo košček dokončal, in ga poslal Tanji.

Project for blessing of families
Ubald Trnkoczy

785 čipk in 24 prtov 

Gre za ogromno drobnih zgodb. Kar 785 čipk je namreč prišlo na Tanjin naslov. Toliko priimkov je nato izvezla v blago, ki je na sredini vsake čipke. Te je nato všila v deset prtov, ki jih je sešila sama in zdaj krasijo oltarje v ljubljanski stolnici, ter 14 prtov, ki so na oltarjih v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani.

Poleg priimkov družin so na sredini prtov tudi posebni koščki, monogrami, ki jih je izvezla Zvonka Senčar. Za vsak oltar je poseben monogram in poudarja pomen oziroma simboliko oltarja. “Marijin monogram je tako na Marijinem oltarju, okrog pa se držijo družine,” je pojasnila Tanja, ki se je zaradi ogromne količine dela velikokrat znašla v stiski in se po pomoč zatekla prav k Mariji.

Vztrajala v molitvi in pri delu

Za ta projekt so porabili kar 70 kvadratnih metrov blaga, najmanj 10 kilometrov niti, za delo pa so vsi namenili kar sedem tisoč ur. Vsak košček namreč zahteva devet ur dela. In to so ure dela, ki vključujejo samo klekljanje. Potem pa so tu še šivanje, likanje …

“To so take številke, ob katerih je jasno, da en sam človek tega ne bi zmogel in da za tem stoji moč, višja sila. Vztrajala sem v molitvi in pri delu, na koncu mi je bilo poplačano,” še pravi Tanja, ki je neizmerno vesela, da so projekt izpeljali do konca, čeprav je bilo tudi težko.

“Pogosto so se ljudje preprosto pojavili ob pravem času na pravem mestu. Zaupaš v Božjo pomoč in na koncu se vse reši,” je sklenila klekljarica.

_________________________________________________________

V zahvalo in za blagoslov vseh družin, ne samo tistih na prtih, je bila v nedeljo v stolnici tudi sveta maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.