Kričanje iz ljubezni ne obstajaStarši so na splošno zelo resno vzeli študije, ki kažejo, da pretepanje v otrocih sproža nasilno vedenje. Vendar je večina staršev tepež nadomestila z vpitjem.
Tudi jaz vpijem na svoje. Ni mi všeč, a to vseeno počnem. Ko sta imela prva otroka dve leti in štiri leta, sem se nekega dne usedla k njima in toliko časa vpila nanju, da sta začela jokati. Še spomnim se ne, kaj sta naredila. Mislim, da sem nanju vpila minuto ali dve, a spomin na ta dan je tragičen.
Ne verjamem, da sta otroka zaradi mojega vpitja kakor koli spremenila svoje vedenje. Začela sta se me samo bati.
Moji starši name niso nikoli tako kričali, ampak jaz sem se svoje mame zelo bala. Preden me je udarila, nikoli ni pomišljala. Mislila sem, da sem jaz boljša kot ona, ker otrok nisem tepla, vendar sem prepričana, da oboje prinaša zgolj kratkoročne rešitve in dolgoročno naredi več slabega kot dobrega.
Družine ne potrebujejo vpitja
V sebi vsi slutimo, da naša družina ne potrebuje vpitja. Dobri starši vedo, kako oblikovati vedenje, ki bi ga pri svojih otrocih radi videli. Kljub temu pri nas doma še vedno vpijemo. Na splošno to počnemo, ko smo obupani, utrujeni, razdraženi in ne vemo več, kaj bi.
Vpitje je zlo za naše družine. To začneš razumeti, ko začnejo vpiti tudi otroci. To ni družina iz tvojih sanj. Ni ljubeča družina, ki si jo želel za svoje otroke.
Pri tem ne govorim o kriku strahu, ki pride spontano, ko otrok skoči na cesto ali se ti izgubi sredi množice ljudi. Ti izbruhi strahu otrokom posredujejo zdravo bojazen in otroci dobro razlikujejo krik strahu od krika jeze.
Najhujše vpitje je tisto, ki ga spremljajo žaljivke. Raziskave so pokazale, da je takšen tip vpitja bolj škodljiv kot udarci. Pokazale so tudi, da je vpitje težko popraviti z ljubeznijo in izkazovanjem nežnosti. Z drugimi besedami: vpitje iz ljubezni preprosto ne obstaja.
Najbolje je čim prej odnehati. Tu je šest nasvetov, ki vam lahko pri tem pomagajo.
1. Načrtovanje
V mislih si naredite seznam drugačnih vzgojnih prijemov. Če se otrok nedopustno vede, bodite pripravljeni ukrepati brez povzdigovanja glasu in fizičnega kaznovanja. Za razvoj vzgojnih prijemov v družini so potrebna leta. Uporabljamo na primer spremembe vedenja, ukinitev dejavnosti, naloge.
2. Priznajte, da je vpitje nekaj negativnega
Vaša jeza je lahko upravičena, vendar vpitje ni najboljši način, da jo izrazimo. Kaj bi storili na delovnem mestu, če bi vas popadla takšna jeza? Bi tudi kričali? Poiščite drugačne načine, da otrokom pokažete, da ste jezni, in priznajte, da včasih s tem, ko jim dajete vedeti, da ste jezni, dosežete nasproten učinek.
3. Ne silite svojih otrok, da zaradi telefona tekmujejo za vašo pozornost
Skupina raziskovalcev je v restavraciji s hitro prehrano proučevala vedenje otrok med tem, ko so se starši ukvarjali s svojimi telefoni. Otroci vseh starosti, tudi najstniki, so se grdo vedli preprosto zato, ker so iskali pozornost. Vaša pozornost je za otroke izjemno pomembna in dragocena.
4. Opravičite se
Če ste izgubili potrpljenje in ste zavpili, se opravičite. Opravičite se tudi svojim najmlajšim. Potem se boste vsi bolje počutili. Če v trenutku hude napetosti in besa pomislite, da se boste pozneje morali opravičevati, vam to lahko pomaga ohraniti mirno kri.
5. Bolje skrbite zase
Ste utrujeni? Nimate dovolj spanca, ste preobremenjeni in razdraženi? Priznajte svoje potrebe in poskrbite zanje. Jeza je skrajna oblika obrambnega mehanizma, ki jo uporabimo, ko vsi drugi odpovedo. Ne pustite, da bi prišli do te točke.
6. Molite s svojimi otroki in zanje
Ste prebrali papežev tvit 1. aprila letos? Ne, ni bila šala. Svojega besa in svojega vpitja ne zmoremo obvladati brez pomoči Svetega Duha. Prosite ga za milost in pustite, da otroci vašo prošnjo slišijo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
