Če bi izbirali med božičnimi sladicami, ki bi jo, gledano s svetovne perspektive, lahko izbrali za tisto, ki bi lahko bila zaščitni znak tega praznika, potem bi verjetno izbrali italijansko sladico panettone. V Sloveniji je to najverjetneje potica, a je to hkrati tudi sladica velike noči.
Panettone se v času božiča pojavi v trgovinah po vsem svetu, tudi na policah slovenskih trgovin. Gre za nekakšen božični kruh s suhim sadjem, v značilni obliki, ki spominja recimo na šarkelj.
Zakaj ime “luksuzni kolač”?
O samem nastanku te sladice obstaja veliko legend, dejansko pa ima panettone korenine v religiji. Stanislao Perzio, ki je napisal knjigo o tej sladici, je, kot piše Insider, navedel, da se je ta kruh prvič pojavil v Milanu v 15. stoletju. Takrat so ga poimenovali “pane di tono”, kar bi v slovenščino prevedli kot luksuzni kolač.
V tistem času je bil namreč kvas zelo posebna sestavina, zato so z njim delali kruh samo v času praznikov, kot je bil na primer božič. Spekli so tri pšenične hlebce kruha – ki so predstavljali sveto trojico – jih prerezali na polovico. Nato pa eno polovico dali na stran za drugo leto, drugo pa so razdelili med ljudi, ki so se udeležili praznovanja.
Skozi leta, desetletja in stoletja so se nato temu kruhu sestavine še dodajale in kmalu je vseboval tudi maslo, jajca, sladkor in rozine.
Lahek in puhast
Masovno so to božično dobrino začeli proizvajati v prvi polovici 20. stoletja, ko je dobil tudi svojo značilno obliko. Pek Angelo Motto je tisti, ki je predlagal, da se testo pusti vzhajati dlje časa, tudi do 12 ur, kar je potem poskrbelo da je panettone dobil takšno boliko, kot jo poznamo danes. Panettone je namreč izjemno lahek in puhast, s kupolo na vrhu, visok od 12 do 15 centimetrov in težak okoli kilograma.
Najprej je postala to značilna sladica v Italiji, nato pa so jo Italijani ponesli v svet.
Danes v panettone dodajo rozine, suho sadje, pa tudi oreške in podobno. Variacij, kar se tiče polnila, je vedno več. Običajno ga jedo skupaj z vinom, kavo ali čajem, ker gre za relativno suho sladico, pa jo mnogi postrežejo z žlico mascarponeja.
Za konec pa za vse kuharske navdušence še recept, ki smo ga dobili na spletni strani kulinarika.net.
SESTAVINE
50 dag moke
4 dag kvasa
10 dag sladkorja
1 zavitek vanilijevega sladkorja
60 g margarine
5 rumenjakov
2 dl vode
0,5 dl belega vina
pol žlice soli
1 čajna skodelica rozin namočenih v rumu
naribana lupina 1 limone
POSTOPEK
1. Kvas (sobne temperature) raztopimo v malo mlačne vode, kateri smo primešali 1 žličko sladkorja. Po površini posujemo 1 žličko tople moke, pokrijemo in pustimo na toplem, da kvasec vzhaja. V skledo damo toplo moko; v sredini naredimo jamico, v katero vlijemo vzhajan kvasec.
2. Ob mešanju z električnim mešalcem dodamo preostalo mlačno vodo, rumenjake, sladkor, sol, naribano limonino lupinico, vanilin sladkor, vino in nazadnje stopljeno, a ne vročo margarino. Pazimo, da maščoba, sol in vino ne pridejo v direkten stik s kvascem (zato te sestavine dodamo k masi bolj proti koncu mešanja).
3. Nazadnje testo dobro pregnetemo z roko. Nastati mora mehko, voljno testo, ki se ne oprijemlje rok, kar uravnavamo s količino dodane moke oz. vode – glede na vrsto moke, ki jo uporabimo, je lahko potrebno več ali pa manj moke. Dobljeno testo pustimo pokrito na toplem, da vzhaja na dvojno velikost.
4. Nato z roko vmešamo v rumu namočene rozine, ki morajo biti mlačne. Vse skupaj prestavimo v majhen tortni model (premera 15-20 cm); dno tortnega modela obložimo s peki papirjem; prav tako s papirnim vencem obložimo obod modela in sicer tako, da je model vsaj za polovico višji. Testo pustimo vzhajati še 30-60 minut.
5. Nato površino testa križasto zarežemo z nožem ter damo v predhodno ogreto pečico, kjer pečemo 20 minut pri 170 stopinjah, nato pa temperaturo nekoliko znižamo in pečemo tako dolgo, da je pletilka, ki jo potegnemo iz sredine peciva, popolnoma čista.
6. 20 minut po začetku peke (prej pečice ne smemo odpirati) panettone pokrijemo z alu folijo, da površina peciva ne potemni preveč.
