separateurCreated with Sketch.

Se je Jezus rodil pred ali po Kristusu?

whatsappfacebooktwitter-xemailnative
Philip Kosloski - objavljeno 19/12/17
whatsappfacebooktwitter-xemailnative

Sveto pismo ne navaja natančnega časa Jezusovega rojstva, vendar nam daje nekaj namigovNajveč informacij o Jezusovem rojstvu izvemo iz Evangelija po Luku.

Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To popisovanje je bilo prvo v času, ko je bil Kvirinij cesarski namestnik v Siriji. In vsi so se hodili popisovat, vsak v svoj rodni kraj. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem … In (Marija) je rodila sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora. (Lk 2, 1-4;7)

To in dejstvo, da so pastirji s svojimi čredami prenočevali na prostem, bi lahko pomenilo, da se je Jezus rodil v času “spomladanskega kotitvenega obdobja”. Toda pastirje s čredami tam lahko najdemo na prostem kadar koli, zato ta dokaz ne more določati natančnega letnega časa.


SZOPKA BOŻONARODZENIOWA
Preberite še:
Obstajajo biološki dokazi, da se je Jezus rodil decembra?

Evangelij po Mateju

Najosupljivejši dokaz je zvezda, ki je svetila nad Betlehemom. V evangeliju po Mateju beremo: “Modri z Vzhoda so prišli v Jeruzalem in govorili: Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.” (Mt 2, 1-2)

Colin J. Humphreys, znameniti britanski fizik, navaja več možnosti, če astronomske podatke primerjamo z zgodovinskimi dogodki.

Če predvidevamo, da je bila betlehemska zvezda komet, obstajajo tri mogoča leta: 12, pet in štiri pr. Kr. Ob uporabi edinega pomembnega in natančnega datuma v evangelijih, petnajstega leta vladanja cesarja Tiberija (28/29 po Kr.), ko naj bi bil Jezus star “okrog trideset let” (Lk 3), ugotovimo, da je leto 12 pr. Kr. prezgodnje za njegovo rojstvo, saj bi jih do leta 28 po Kr. štel že okoli štirideset.

Herod Veliki naj bi umrl spomladi leta 4 pr. Kr., vendar je v času Jezusovega rojstva še živel, zato leto 4 pr. Kr. ni najbolj verjetno, četudi je mogoče. Poleg tega Kitajci ne opisujejo kometa, ki naj bi se pojavil leta 4 pr. Kr. Torej nam ostane leto 5 pr. Kr., ki ga kot najverjetnejše navaja tudi Humphreys. 

STAR OF BETHLEHEM

Mastapiece | Shutterstock

Pred ali po?

Poimenovanje oziroma koledarsko štetje let se je oblikovalo približno do 6. stoletja, Jezusovo rojstvo pa je bilo začetek. Vse, kar se je zgodilo prej, je dobilo oznako pred Kristusom in vse, kar se je zgodilo po tem, oznako po Kristusu. Leto Kristusovega rojstva, ki je v latinščini dobilo oznako A. D. oziroma Anno Domini (leto Gospodovo), je leto 1. Po tem sistemu se je Kristus rodil leta 1 A. D. Leta 0 ni bilo.

Tu pa se zadeva začne zapletati. Poznejše študije so namreč pokazale, da se domnevni čas Jezusovega rojstva ne ujema z nekaterimi zgodovinskimi dogodki. Sveto pismo pravi, da se je Jezus rodil v Betlehemu, v Judeji, v obdobju kralja Heroda. Ta podatek postavi njegovo rojstvo v natanko določen kontekst.


NATIVITY FORBIDDEN
Preberite še:
6 držav, v katerih se Jezus ne sme roditi

Glede na zapiske zgodovinarja Jožefa Flavija je kralj Herod umrl med 29. marcem in 4. aprilom, in sicer leta 4 pred Kristusom. Tako bi lahko sklepali, da se je Jezus rodil leta 4 pr. Kr.

Nekateri zgodovinarji navajajo leto 4 pr. Kr. zaradi luninega mrka, ki se je zgodil tistega leta in ga omenja tudi Sveto pismo. A ni tako preprosto. Spet drugi zgodovinarji trdijo, da v tistem obdobju mrk ni bil dobro viden, šlo pa naj bi celo zgolj za delni mrk. Sta bila pa v Judeji dva lunina mrka dobro vidna v letu 1 pr. Kr.

Je datum sploh pomemben?

Vse to so razlogi, da večina strokovnjakov meni, da je bil Jezus rojen med letoma 4 in 1 pr. Kr. Čeprav to, da je bil Jezus rojen pred Kristusom, zveni čudno, gre zgolj za človeško napako pri začetku štetja let.

Morda nikoli ne bomo izvedeli natančnega zgodovinskega datuma Jezusovega rojstva. Najpomembnejše pa je dejstvo, da se je učlovečil zato, da bi nas odrešil. To je bil dogodek, ki je spremenil svet, in upajmo, da vsakokrat, ko ga praznujemo, spreminja tudi naša srca.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice

Prejmi Aleteia v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e−novice.

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija