Marija, Jezusova mati, ima pomembni, vendar različni vlogi v islamu in krščanstvu, ključno je, da tako kristjani kot muslimani razumemo, kaj to pomeni in česa ne. Po svoje to lahko razumemo kot na primer angleščino, en jezik, ki “deli” dve državi, Veliko Britanijo in Združene države Amerike.
V obeh religijah je Marija povezana z Jezusom
Res je, da v Koranu najdemo poročila o Mariji, ki so precej podobna tistim v evangelijih. Res pa je tudi, da se podobi Marije v Koranu in Novi zavezi med seboj precej razlikujeta. Če je Marija v Koranu mati Jezusa, preroka, je v Novi zavezi mati Jezusa, učlovečenega Boga. V obeh religijah je tesno povezana s sinom.
Kako v verskem izročilu gledamo na Jezusa, močno vpliva na naš odnos do Marije. Krščansko vero v Sveto trojico in s tem v Jezusovo človeško in Božjo naravo v Koranu in islamu odločno zavračajo. Zato se podobi in vlogi Marije v obeh veroizpovedih nujno razlikujeta.
Pomembna za dialog
To seveda v ničemer ne zmanjšuje pomena geste šejka Mohameda bin Zayeda ali vloge Marije v krščansko-muslimanskih odnosih. Vsekakor pa jo postavlja v pravi in bolj stvaren kontekst. Če kristjani pričakujemo, da ima Marija v islamu pomembno vlogo, bomo razočarani. Če pa mislimo, da njena vloga v islamu ni vredna omembe, potem Marijino vlogo v duhovnem življenju muslimanov podcenjujemo.
Če upoštevamo vse razlike in podobnosti Marijine vloge v krščanstvu in islamu, pa Jezusova mati igra pomembno vlogo v krščansko-muslimanskem dialogu: ona je tista, ki sliši Božjo besedo, ji verjame in jo junaško udejanja v svojem življenju.
Glede na vse to je dobro, da o Mariji in muslimanih vemo teh pet stvari.
1. Marija je ena izmed dveh najpomembnejših žensk v islamu. Fatima, Mohamedova hči in žena njegovega bratranca Alija ibn Abi Taliba, je verjetno najpomembnejša ženska v zavesti muslimanov. Fatimo imenujejo tudi “al-Zahrâ”, vzvišena. Dominantna ženska figura v Koranu pa je Marija.
2. Vsebina besedila Surat Maryam, “Marijinega poglavja”, je 19. poglavje Korana. V tem poglavju je tudi poročilo o Marijinem oznanjenju. Najti je mogoče nekaj podobnosti z Lukovo pripovedjo o tem dogodku: angel, poslan od Boga k Devici Mariji, ji oznani, da bo rodila sina, ona pa se odzove na enak način kot v Lukovem evangeliju.
3. Medtem ko Marijin sin v Koranu vsekakor ni Božji, pa Koran poudarja, da je bil spočet brez človeškega posredovanja in da je njegova mati ostala devica.
4. Ko so se nekateri prvi muslimani leta 1615 umaknili preganjanju v Meki, so se zatekli h kralju Abesinije (danes Etiopije), ki je bila krščansko kraljestvo. Ko jih je kralj povprašal po novi veri (islamu), je Jafar ibn Abi Talib navedel odlomek iz Korana, ki govori o Mariji. Kralj je spoznal, da je njihova vera podobna krščanstvu, in je muslimanom ponudil zatočišče.
5. V številnih krajih na Bližnjem vzhodu – v Libanonu, Efezu, Turčiji – krščanska svetišča, posvečena Mariji, pogosto obiščejo tudi muslimanski romarji. Čeprav veja sunitskega islama, uradne različice te veroizpovedi v Savdski Arabiji, tega ne sprejema, pa se v praksi to ne kaže, posebej ne v krajih, kjer ima čaščenje Marije globoke in starodavne korenine.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
