Aleteia

Miza, polna dobrot, vi pa boste rekli: Hvala, dovolj imam!

CHRISTMAS
Gpointstudio - Shutterstock
Deli

Med prazniki so mize še dodatno obložene z najrazličnejšimi dobrotami in pogosto si rečemo: "Za praznike se pa lahko malo pregrešim." A paziti se moramo prenajedanja

Verjetno bodo marsikomu znani izgovori, kot so “Samo tole še pojem”, “Danes pa lahko, saj je praznik”, “Po novem letu pa ne bom več toliko jedel/jedla”, “Za praznike se pa lahko malo pregrešim” in podobno. Vse lepo in prav, dokler malo ne postane preveč.

V želji, da bi poskusili vse, “če je pa tako dobro”, se sploh med prazniki pogosto prenajemo in prenajedamo, pozabljamo pa na številne posledice, ki jih to prinaša. Kako se lahko torej temu med letošnjimi in prihodnjimi prazniki izognete?

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) navajajo, da so slovenski prazniki velikokrat povezani s praznično obloženo mizo, pogostejšim prenajedanjem in opuščanjem telesne dejavnosti.

“Pestra ponudba praznične hrane, ki ima lepo podobo, vonj in okus, poveča tek. Zato je pomembno, da smo ob vseh sladkih, mastnih in slanih dobrotah čim bolj zmerni,” poudarjajo.

Sedem nasvetov, da se izognemo prenajedanju

  • Na zabave ne hodimo lačni, ampak pred dogodkom doma pojemo kaj lahkega.
  • Obroke načrtujemo vnaprej, s čimer se izognemo pretiravanju.
  • Pazimo na velikost obrokov, izbirajmo manjše porcije, pri čemer si lahko pomagamo z manjšimi krožniki.
  • Pred vsakim obrokom popijmo kozarec vode ali nesladkanega čaja, kar nas vsaj malo nasiti in odvrne od pretiranega uživanja hrane.
  • Če smo organizator dogodka sami, poskrbimo, da bo jedilnik kar najbolj uravnotežen, torej tudi z dovolj zelenjave, sadja, kaš in izdelkov iz polnovrednih žit. S tem zaužijemo dovolj vitaminov in mineralov in zlasti dovolj vlaknin, ki ugodno vplivajo na našo prebavo.
  • Uživajmo tudi manj mastno mleko in mlečne izdelke ter puste vrste mesa, ki mu odstranimo tudi vidno maščobo.
  • Za konec poskrbimo še, da dovolj časa namenimo telesni aktivnosti, ki ji običajno sploh pozimi ne posvetimo veliko pozornosti.
BALANCE
© Shutterstock

Težave in posledice

Nekatere tuje raziskave, ki jih navaja NIJZ, kažejo, da prehrana med prazniki lahko vpliva na povečanje telesne teže. V povprečju se zredimo za 1,5 kilograma.

Pogosto nas pestijo kratkotrajne prebavne težave (napenjanje, zaprtje, zgaga …), ki pa običajno minejo brez večjih zapletov. A če vas presenetijo, ko ste ravno v družbi, so vse prej kot prijetne.

Poslabšajo se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost. Praviloma se lahko pojavijo težave le v primeru prenajedanja, neustrezne prehrane ali prevelikih odmerkov alkohola, zato je dobro, da smo tako zmerni, da se nam z njimi ni treba ubadati.

CHRISTMAS TABLE
Rawpixel.com - Shutterstock

Kurativa

Če nam ne uspe, da bi se težavam izognili, pa je pomembno, da je naš naslednji obrok lahek, z dovolj balastnih snovi. Na NIJZ priporočajo, da se izogibamo sladkorju in živilom iz bele moke, kavi, gaziranim pijačam, ocvrti in mastni hrani, ki lahko težave le še povečajo.

Prebava
Kozarec vode z žlico kisa ali limoninega soka običajno spodbudi prebavo in prebavne encime. Pomagamo si lahko tudi z riževo ali ječmenovo juho, ki olajšata prebavo.

Zaprtje
V primeru zaprtja sta najboljši telesna dejavnost in hrana z veliko vlaknin. Zaužijemo lahko več surove zelenjave, lupinastega sadja, sokov (npr. slivovega, hruškovega) in jabolk.

Vsekakor moramo najprej poskrbeti za preventivo in praznike preživeti z uravnoteženo prehrano in dnevno rekreacijo. To je včasih lažje reči kot narediti. Ne pozabite, da imate vse niti v rokah sami. Nihče vas ne sili v prenajedanje ali uživanje pretirane količine alkohola. Odločitev je vaša.

Kaj o zmernosti piše v Svetem pismu?

Morda pa bo tistim, ki vas to zanima, pomagalo to, kar o zmernosti piše Sveto pismo. V Stari zavezi najdemo poglavje z naslovom Zmernost je boljša kot pretiravanje, ki pravi:

“Marsikaj sem videl v svojih nečimrnih dneh: je pravični, ki propade kljub svoji pravičnosti, in je krivični, ki dolgo živi kljub svoji krivičnosti. Ne bodi preveč pravičen in ne delaj se pretirano modrega: zakaj bi se ugonabljal? Ne bodi preveč krivičen in ne bodi tepec. Zakaj bi umrl pred svojim časom? Dobro je, da se oprimeš tega, pa tudi onega ne izpustiš iz rok. Kdor se boji Boga, izpelje oboje. Modrost daje modremu več moči, kakor je ima deset mogotcev, ki živijo v mestu. Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil. Tudi vseh govoric, ki krožijo, si ne jemlji k srcu, sicer bi poslušal, kako te sramoti tvoj hlapec. Večkrat pa si, tvoje srce to ve, tudi ti druge sramotil.” (Pridigar 7,15-22)
Za konec pa se lahko priporočite še svetnikom, ki so bili znani po svoji zmernosti. To so med drugim sveti Stanislav Kostka, sveti Modest, sveti Benedikt opat in sveta Marjeta Škotska.
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.