Aleteia

Zjutraj se okopajte v mleku, v cerkev pa ne pozabite vzeti vrvi

Priest blessing horses
Tatjana Splichal | Družina
Deli

Sveti Štefan je zaščitnik konj, čeprav njegovo življenje pravzaprav ni bilo posebej povezano s temi živalmi

26. december ni samo državni praznik samostojnosti in enotnosti, ampak je tudi dan, ko goduje sv. Štefan, diakon in prvi mučenec. Je zavetnik kamnosekov, priprošnjik pri glavobolih in zaščitnik konj. Na štefanovo zato v številnih župnijah blagoslavljajo konje.

Moder in milosten, na koncu kamenjan

Štefana Apostolska dela omenjajo kot tistega, ki je judovski sanhedrin (svet starešin) prepričeval, naj apostola Petra in njegovih tovarišev ne obsodijo na smrt, ko so ti kljub prepovedi nadaljevali oznanjevanje Jezusa Kristusa.

Bil je izobražen judovski razumnik, kar pa ni bilo pogodu starešinam, saj mu niso mogli ugovarjati zaradi modrosti in argumentov. Ravno zato, ker mu niso mogli do živega, so ga obtožili bogokletnega govorjenja. Odpeljali so ga iz mesta Jeruzalem in ga kamenjali. Umrl je ob besedah “Gospod Jezus, sprejmi mojega duha” in “Gospod, ne prištevaj jim tega greha”.

Pokristjanil pogansko verovanje

Tako kot nekateri drugi svetniki je tudi sveti Štefan moral nadomestiti enega od poganskih praznikov. Za štefanovo je na primer značilen blagoslov vode in soli, čeprav to nima nikakršne veze z življenjem sv. Štefana, piše Niko Kuret v knjigi Praznično let Slovencev. Štefan je tako pokristjanil neko pogansko praznovanje, pri katerem je bilo žrtvovanje konj glavno obredno opravilo.

Postal je zavetnik konj, pozneje pa so ga z blagoslovom soli in vode na ta dan povezali še s poljedelstvom in živinorejo. Sol, ki so jo blagoslovili, so namreč raztrosili po polju, da bi to dobro obrodilo, pa tudi po travnikih, gozdovih, goricah.

Blagoslov konj se prvič omenja v 10. stoletju v Nemčiji, pa tudi Valvasor je že pisal o “imenitni slovesnosti, blagoslovitvi konj v Nevljah pri Kamniku”.

Preberite še:
Kdo je ugrabil Jezusa?

Zanimive navade …

  • Na Dolenjskem (grosupeljska okolica in Ribniška dolina) je moral nekoč vsak boter, krstni ali birmanski, prinesti otroku na štefanovo v dar tičko (tico), podobnjak, ki so ga spekli hkrati s poprtnikom.
  • V Poljanski dolini so dekleta fantom dajala “mali kruhek”, podobnjak z ljubezenskim napisom. Kupila so ga pri medičarju.
  • V Halozah je dobil vsak fant od dekleta šopek, da ga je imel pripetega pri maši.
  • Obstajalo je tudi štefanovsko koledovanje, ki pa je danes že povsem pozabljeno. Otroci so hodili od hiše do hiše in recitirali voščila.
  • V spomin na kamenjanje sv. Štefana so ponekod metali oves.

… in vraže

  • Če hočeš ostati mlad in lep, se moraš na štefanovo zjutraj umiti v mleku.
  • Ponekod v Prekmurju živine zjutraj ne napajajo, drugi jo ženejo k sosednjemu studencu. Tako naj bi jo obvarovali pred boleznimi na očeh.
  • Če prekmurski gospodar med 12. in 15. uro na travniku ujame živega krta, mu izreže srce in ga da kravam, da bo živina zdrava vse leto.
  • V okolici Laškega morajo tisti, ki se želijo ženiti, s seboj v cerkev vzeti vrv. Še tisti dan si bo fant izbral nevesto in jo pripeljal domov.

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.