Jaslice, podobno kot križ, pripovedujejo tako veličastno zgodbo, da je svet obrnila na glavoNa koliko načinov je mogoče povedati božično zgodbo? Če vprašamo Netflix, je odgovor: nešteto. Toda tako je bilo že od nekdaj, od Evangelija po Janezu do Hrestača, od Dickensa do dr. Seussa. Jaslice namreč, podobno kot križ, pripovedujejo tako veličastno zgodbo, da je svet obrnila na glavo.
Božič v resnici lahko spremeni vse.
1. Ob božiču smo mi bogati, Bog pa je reven.
Poglejte ga – stvarnik sveta, položen v jasli. Cerkev in dom pa sta praznično okrašena, povsod je obilo peciva in daril. Celo v deželah tretjega sveta. To je pravo nasprotje v srcu jaslic: Bog v Betlehemu podarja vse in je neskončno ubog, nas pa kliče, naj bomo ubogi v srcu in neskončno radodarni.
2. Bog je tih, mi pa smo hrupni.
Ali je Bog povzročil veliki pok? Morda res. Toda po Božji podobi v jaslicah v skritem kotičku sveta vemo, da se Bog ne postavlja in ni hrupen. Ves skrit in tih je. Ob božiču je hrupno vse, kar je ustvaril – pa naj bodo to trume angelov, karavana modrih, koledniki ali cerkveni zvonovi. Bog ne opozarja nase. Zato mi opozarjamo nanj.
3. Bog je potrpežljiv z nami, tudi mi moramo biti potrpežljivi z Bogom.
Po padcu Adama in Eve je Bog obljubil Mesijo. In svet je čakal. Tisočletja. Pa je prišel Kristus, angeli so oznanjali prihod kralja kraljev, ki bo Zemlji prinesel mir. Toda Jezus je bil le otrok. Nekaj desetletij je trajalo, da je odrasel – in nekaj tisočletij, da se je njegovo sporočilo razširilo po svetu.
In še vedno čakamo. To nas ne bi smelo presenečati. Božjih sedem ”dni” stvarjenja je trajalo v neskončnost. Bog torej želi, da smo potrpežljivi – z njim, sami s seboj in drug z drugim. Prej kot si mislimo, se bomo znašli v naslednjem življenju, kjer je tisoč let kot en sam dan.
4. Za Boga je ljubezen žrtvovanje.
Nam ljubezen pomeni veliko različnih stvari – močna čustva navezanosti, globoko zadovoljstvo, razveseljive spomine. Običajno mislimo, da ljubezen pomeni najti nekoga, ki nas bo dopolnjeval. Toda iz jaslic vemo, kaj ljubezen pomeni Bogu. Pomeni, da postaneš majhen za bližnjega. ”Pomanjšal” se je, da bi se mi lahko večali. Morali bi mu vrniti uslugo!
5. Bog izgublja bitke, toda zmaguje vojne.
Danes smo priče strahotnim zločinom in grožnjam kristjanom po vsem svetu, celo papežu. Najpomembnejše državne ustanove zavračajo Boga. Cerkvi na Zahodu je bila zadana smrtna rana. Zdi se, da smo se znašli pred nepremagljivim sovražnikom. Tudi pri Jezusu se je zdelo tako. Edino javno potrdilo o Jezusovem rojstvu je Herodov pokol nedolžnih dečkov. Bog ni udaril nazaj. Ni zahteval svojih pravic. Ostal je nemočen otrok, izžareval je svetost, ki je ni bilo mogoče spregledati – zdaj pa smo kristjani na vseh koncih sveta.
6. Bog ima rad dobre zgodbe.
Če o Bogu razmišljamo kot o nekakšni univerzalni življenjski sili, nas božič postavi na stvarna tla. Bog bi nas lahko odrešil na kakršen koli način. Pa je izbral rojstvo v hlevu, ob paru, ki je bil na poti daleč od doma, obkrožen z živalmi, pastirji in modrimi. Preganjal ga je zlobni kralj. Bog ve, da imamo radi dobre zgodbe, in dovolj rad nas ima, da se z nami sporazumeva s pomočjo najboljše zgodbe v zgodovini. In če ima Bog rad človeške zgodbe, ima rad tudi vse naše dogodivščine.
Praznujte božič, ki še traja, tako, kot vam je najbolj všeč. Toda ne pozabite se zbrati okoli jaslic in ob utripanju lučk na božičnem drevescu zapojte Sveto noč.
Lahko jo tudi zamrmrate. Jaslice bodo zapele skupaj z vami, brez besed.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
