Od običajev, povezanih s kruhom, do vedeževanja na zadnji večer v letu. Kaj je bilo drugače in kaj se je ohranilo?Zadnjemu dnevu v letu rečemo tudi staro leto, večeru pa Silvestrov večer, čeprav so mu včasih rekli tudi “drugi sveti večer”. To je večer, namenjen predvsem veselemu in zabavnemu druženju pred polnočjo.
Zabave in pojedine so bile sprva neznanka
A od kod Silvestrovemu večeru to ime? Na zadnji dan v letu goduje sveti Silvester, ki je bil papež. V obdobju njegovega vladanja se je rimski cesar Konstantin spreobrnil v krščanstvo. Upodabljajo ga s papeško tiaro na glavi in bikovo glavo ob strani. Bik ga spremlja zato, ker legenda pravi, da je v življenje obudil usmrčenega bika. Na nekaterih podobah pa drži ključ, s katerim nato odklene novo leto.
Glasne zabave in številne prireditve sicer pred nekaj desetletji ljudem niso bile poznane. “Ljudje so pred novim letom delali obračun sami s seboj,” piše v knjigi Praznično leto Slovencev Niko Kuret. Zlasti na Gorenjskem naj bi prevladovala otožnost v hiši. “Bog ve, se sprašujejo med seboj, katerega izmed nas bo na novo zmanjkalo v novem letu.” Zvečer so molili v zahvalo, marsikje pa so se tudi postili. Večerja je bila mrzla, samo kuhano sadje.
Od kruha na mizi do metanja čevljev čez glavo
Stvari so se nato začele spreminjati in kmalu je bila miza na staro leto tako obložena kakor za božič. Večinoma so se ponovili vsi obredi, ki so jih opravili na (prvi) sveti večer.
So pa poznali še naslednje zanimive navade.
– Na Dolenjskem so na starega leta večer spekli t. i. podremavko iz ajdove moke. Čez noč so jo pustili na mizi, saj če “za sveti večer ni kruha na mizi, potem ga ni nikoli”.
– V Beli krajini so zvečer na mizo položili hlebec belega kruha. Rekli so mu novoletnica. Na staro leto pa gospodinje niso pekle, saj bi to pomenilo, da bo vse leto pri hiši star kruh.
– Na Notranjskem so na mizo položili praznični kruh, ki je ostal od božiča, ali pa so ga znova spekli. Podobno tudi na Koroškem.
– Vso noč, povsod po Slovenskem, so imeli v hišah prižgano luč.
– Streljanje (danes bolj pokanje) je imelo povsod isti prvotni namen: pregnati in preplašiti škodljivce, zlohotne duše rajnikov in druge hudobne demone, ki v tej noči oživljajo naravo.
– V okoli Ptuja so odprli vse skrinje z zrnjem, da bi novo leto prineslo vanje Božjega blagoslova. Hišo so trikrat pometli, da bi bila tudi po novem letu čista.
Od zanimivih pa še k nekoliko bolj zabavnim.
- “Če dobre volje in sit vstopiš v novo leto, boš tak vse leto.”
- Ponekod so otroci v novo leto skočili dobesedno. Tik pred polnočjo so stopili na stole in nato, ko je ura odbila polnoč, skočili. Ob tem so mislili na vse dobro, kar so storili v starem letu, in tako naj bi bilo potem tudi v naslednjem.
- Veliko je bilo na silvestrovo tudi vedeževanja. Med drugim je bilo priljubljeno vedeževanje s čevljem ali copato. Dekle vrže pred polnočjo čevelj z noge čez glavo nazaj proti vratom. Če se čevelj obrne s sprednjim koncem proti vratom, bo šlo dekle pred letom kot nevesta od hiše, če pa se obrne čevelj s konico v sobo, bo ostalo prihodnje leto še samsko doma.
- Zelo razširjeno je bilo tudi vedeževanje z listki. Uporabljali pa so ga predvsem fantje, ki so želeli vedeti ime svoje bodoče žene. Na staro leto je fant na tri listke napisal po eno žensko ime, si jih pred spanjem položil pod vzglavje in zjutraj enega izvlekel. Ime na njem je bilo ime bodoče žene.
Za konec pa še nasvet: “Na starega leta dan moraš poravnati vse tisto, pravijo, kar si zamudil čez leto, ko si hodil na stran.”
