Res je, da je Slovenija majhna država, a v svetu postajamo vse večji. Tudi in predvsem zaradi Slovenk in Slovencev, ki so našo državo postavili na svetovni zemljevid
Vsako leto številni Slovenci in Slovenke poskrbijo za to, da se glas o Sloveniji širi. Tudi letošnje leto ni bilo nič drugačno. V nadaljevanju jih navajamo nekaj, čeprav bi se zagotovo našlo še veliko drugih.
Prva dama Melania Trump
Melania Trump je naziv prve dame ZDA dobila januarja 2017. Ob tem se je prepoznavnost Slovenije v svetu močno povečala. V Sevnici, kjer je odraščala, so to hitro izkoristili in pripravili pestro turistično ponudbo na temo slovenske prve dame.
Melania se kot prva dama osredotoča predvsem na otroke in se zelo rada udeležuje srečanj z njimi. Tudi zato postaja v ameriški javnosti vse bolj priljubljena. Številni so ji hvaležni tudi za to, da je letos v Belo hišo vrnila božič.
Preberite še:
Temne napovedi za prihodnost?
Mladi genij Aleksej Jurca
Ime Slovenija pa je letošnje leto postalo bolj znano tudi v astronomskih in astrofizičnih vodah. Študent prvega letnika študijskega programa Fizika in astrofizika na novogoriški fakulteti za naravoslovje Aleksej Jurca je na 11. mednarodni olimpijadi iz astronomije in astrofizike na Tajskem osvojil prvo mesto. Aleksej je postal prvi slovenski absolutni zmagovalec na katerikoli olimpijadi iz znanja doslej, je ob dosežku poročal Portal v vesolje.
Gre za neverjeten dosežek še ne 18-letnega mladega upa, ki je osnovno šolo končal v sedmih letih, nato pa je šolanje nadaljeval na Gimnaziji Bežigrad, kjer se je nemalokrat tudi dolgočasil. Na olimpijadi iz fizike, olimpijadi iz astronomije in astrofizike ter na naravoslovni olimpijadi je večkrat dosegel zavidljive rezultate. Zagotovo bomo o njem lahko veliko slišali tudi v prihodnje.
Košarkar Luka Dončić
Še enega 18-letnega čudežnega dečka imamo med Slovenci. Čeprav si omembo seveda zaslužijo vsi slovenski košarkarji in njihovi sodelavci, ki so Slovenijo popeljali do naslova evropskih prvakov, je ime Luka Dončić tisto, ki ga želimo posebej omeniti.
Pri zgolj 18 letih Luka preskakuje ovire in dosega rezultate, ki jih marsikateremu vrhunskemu športniku ne uspe doseči v vsej svoji karieri. Njegova pa se je komaj dobro začela. Trenutno navdušuje s predstavami v madridskem Realu in nedavno je ob zadnjem “živžgu” na tekmi postregel z naravnost spektakularno potezo (glej spodnji video). Ko mediji pišejo o njegovi igri, se ob tem pogosto pojavi beseda čarovnija.
Preberite še:
Leto, ki je spočelo navdihujoče uspehe
DOOOONCIC pic.twitter.com/OAF9OcL5le
— KIA en Zona 🏀 (@kiaenzona) December 14, 2017
Kar je prav tako izjemno pomembno, pa je tudi to, da vedno, ko kdorkoli govori o Luki, o njem ne govori samo kot o velikem igralcu, ampak tudi o velikem človeku. Spomnimo samo, kako je po koncu evropskega prvenstva kljub pomanjkanju časa v bolnišnici obiskal svojega dedka, da mu je pokazal zlato medaljo. Ob fotografiji, ki jo je objavil na družabnih omrežjih, pa je v angleškem jeziku zapisal: “On je pravi borec in šampion! Drži se, dedek!”
Luka Dončič “združuje soigralce na parketu, še bolj pa združuje različne rodove med gledalci”, so v portretu mladega športnika zapisali na Siolu. “Tiste, ki še danes govorijo o tem, kakšen ‘horok’ je razvil Ivo Daneu. Tiste, ki so častili napadalni instinkt Dražena Petrovića in se navduševali nad raznolikostjo Tonija Kukoča. Nove rodove, ki všečne akcije najraje delijo na družbenih omrežjih. Luka je navdušil in povezal vse.”
Košarkarsko leto 2017: najobetavnejši mladi športnik in 3. med športniki leta 🇸🇮: @luka7doncic ! Bravo, Luka!👏 pic.twitter.com/iLqWumGPoW
— Košarkarska zveza SIovenije (@kzs_si) December 12, 2017
Slovenski znanstveniki
Tudi v znanosti Slovenija ni neznanka. Ob tem naj opozorimo na dva pomembnejša dosežka naših znanstvenikov.
1. Raziskovalci odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu so maja letos prišli do pomembnega odkritja, s katerim so pripomogli k razumevanju mehanizma aktivacije imunskega odziva. Odkritje, ki prinaša pomembne izboljšave v razvoj sodobnih cepiv in imunoterapijo raka, so kot prvi objavili v majski izdaji revije Nature Communications. Delo je nastalo pod vodstvom Mojce Benčina in Romana Jerale in prve avtorice Jelke Pohar. Sodelovali pa so tudi še nekateri drugi znanstveniki.
2. Sodelavci treh odsekov Instituta Jožef Stefan (Fizika trdne snovi, Kompleksne snovi in Teoretična fizika) in Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani pa so odkrili visokotemperaturno kvantno spinsko tekočino v plastovitem kristalu. S tem so razrešili skrivnost magnetnega stanja v tem pomembnem modelskem sistemu, ki je begala raziskovalce že več kot 40 let. Odkritje, ki je bilo objavljeno tudi v prestižni reviji Nature Phyisics, odpira povsem nove priložnosti za razumevanje tega enigmatičnega magnetnega stanja in je pomembno za razvoj kvantnih tehnologij.
Več znanstvenih dosežkov, ki jim pogosto ne namenimo veliko pozornosti, pa lahko najdete tudi na spletni strani Tromba.
Čebelarska zveza Slovenije
Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan čebel. Projekt je naletel na široko podporo v svetu in ta zmaga postavlja na svetovni zemljevid ne samo slovenske čebelarje, ampak vso Slovenijo.
Na ta dan bodo svetovno javnost vsako leto opozorili na pomembnost ohranjanja čebel in drugih opraševalcev, na pomen čebel za vse človeštvo ter jo pozvali h konkretnim aktivnostim za njihovo ohranjanje.
Preberite še:
(Slovenske) čebelice so dobile svoj svetovni dan
