Aleteia

Kakšna je pot do greha

Tommaso79 - Shutterstock
Deli
Komentar

Greh je težka beseda. Neverniku se zdi zlovešča in moteča, verniku pa grenka in zasledujoča. Sploh vemo, kaj v resnici pomeni?

Vsi poznamo zgodbo o prvem grehu: o kači, ki je zapeljala Evo, o Adamovi privolitvi in izgonu obeh iz raja. Danes seveda vemo, da je treba besedila Geneze obravnavati kot izraz razmerja med človekom in Bogom, ne kot učbenik za zgodovino. Vsakdo od nas ima v posesti raj, to je srce, ki ga je Bog ustvaril mirnega. In vsakdo izmed nas doživi izkušnjo kače, ki prodre v srce, da bi nas zapeljala.

Kača ima obliko hudobne misli

Vino ni zlo. Prav tako ni zlo spiti kozarec vina. V našem umu pa se lahko pojavi vabljivi vzgib, da bi spili več, kot je primerno. Tako se “preprosta misel” meša s slabimi mislimi in ni več čista. Čisto namreč rečemo tistemu, čemur se ne pridruži nič drugega. Kot čisto vino.

Nečiste misli postanejo greh v trenutku, ko jih zavestno in svobodno sprejmemo.

Iz srca namreč prihajajo hudobne misli (Mt 15,19)

Pomembna je pravilna razlaga vrstice Matejevega evangelija: Iz človekovega srca prihaja greh, ker je privolitev v zlo dana v človekovi notranjosti. Hudobne misli in strastne želje neprenehoma krožijo v nas. Ampak same po sebi še niso pravo zlo. Dokler se z njimi ne poistovetimo.

Smo privolili v hudobne misli? Preverimo svoj miselni proces, ki se odvija ob naših notranjih skušnjavah!

Ravipat / Shutterstock

Pet stopenj prodiranja hudobije v srce

  1. Predlog

To je prva podoba, ki jo ponuja domišljija: na primer misel, da smo boljši od drugih. V tem primeru se ne odločimo še o ničemer, ugotovimo samo, da se nam ponuja priložnost za to, da bi delali zlo, zlo pa se predstavi v prijetni obliki.

  1. Pogovor

Človek se hudobnim mislim ponavadi pusti izzvati in začne razmišljati. Če smo se na nekoga razjezili, si lahko nato predstavljamo, kako bi ga užalili, potem si zamišljamo, kako bi mu velikodušno odpustili, pa spet, kako bi se mu maščevali … Dolgo se ukvarjamo z njim. Nismo se še odločili, zato še nismo grešili. Toda koliko časa in energije izgubimo za te nesmiselne notranje dialoge!

  1. Boj

Misli, ki se je po dolgem pogovoru usedla v srce, ni lahko izkoreniniti. Še vedno smo svobodni, da jih ne sprejmemo, vendar nas boj stane veliko napora. Volja mora biti trdna, zavestno si moramo ponavljati, da nočemo sprejeti zlih predlogov.

  1. Privolitev

Če izgubimo bitko, se odločimo, da bomo storili, kar nam predlaga hudobna misel. Šele na tej stopnji zagrešimo greh v pravem pomenu besede, tudi greh v mislih. Nekateri zmotno mislijo, da je že misel na greh grešna, in se teh spovedujejo, potem pa se užalostijo, ko so te misli znova navzoče tudi po spovedi.

  1. Sla

To je zadnja stopnja. Če popustimo hudobnim mislim, pogosto postopoma ošibimo svoj značaj. Tako se rodi stalno nagnjenje k zlu, ki lahko postane tako močno, da se mu je težko upirati. Prav sla je tista, ki človeka zasužnji, da pije, zlorablja spolnost, izbruhne v nenadzorovano jezo …

 

A dobra novica je, da ni greha, ki ga Bog ne bi mogel odpustiti, če ga za to prosimo in opravimo zakrament sprave. Odpusti celo tiste, ki jih ponavljamo neštetokrat. Zato ni razloga, da bi obupovali nad svojo slabotnostjo.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.