Aleteia

Prvi globalni kapitalist, ki je postal junak revnih

HELPING HAND
Deli

Nemec Jakob Fugger je bil najbogatejši mož na svetu. Bil je prvi globalni velekapitalist, a tudi dobrodelnik, ki je zgradil prvo naselje socialnih stanovanj na svetu

Jakob Fugger, znan tudi kot Jakob Fugger II. ali Jakob Bogati (nem. Jakob der Reiche), se je rodil leta 1459 v Augsburgu na Bavarskem.

Skromni tkalec postal premožni trgovec

Rodil se je v bogati družini. Temelje bogastvu njegove družine je položil že njegov dedek Hans Fugger. Ta je bil tkalec, ki se je iz bližnjega podeželja preselil v mesto Augsburg, se tu poročil s hčerko lastnika kovnice denarja in začel kopičiti premoženje kot spreten trgovec z bombažem. Trgoval je zlasti z Italijo.

Jakob Fugger starejši, sin Hansa Fuggerja, je tako že spadal med najbogatejše meščane Augsburga. A silovit vzpon družine Fugger se je začel z njegovimi sinovi na čelu z Jakobom Fuggerjem.

Izkopavanje žlahtnih kovin in posojanje denarja

Fuggerjevi se niso več ukvarjali samo s trgovanjem z bombažem, ampak tudi z rudarstvom in bančništvom. Kupovali so rudnike srebra in bakra na Tirolskem ter na današnjem Češkem in Slovaškem. Od leta 1525 so imeli v lasti tudi rudnik živega srebra in cinobra Almaden v Španiji.

Fugger je postal tudi glavni bankir na stari celini. Njegov vzpon je bil tesno povezan s Habsburžanom Maksimilijanom Avstrijskim (1459–1519), poznejšim nemškim cesarjem. Prav Fuggerjev denar je cesarju Maksimilijanu, ki je znan po vzdevku Zadnji vitez in je bil precej povezan s Slovenci, pomagal, da je postavil na noge svetovni habsburški družinski imperij.

Maximilian I of Habsburg
Public domain via Wikimedia Commons
Maksimilijan I. Avstrijski

Najbogatejši na svetu in prvi globalni velekapitalist

Zaradi velikopoteznosti in širitve poslovne dejavnosti skoraj na ves takratni znani svet imajo nekateri Jakoba Fuggerja, ki je bil v svojem času verjetno najbogatejši Evropejec in mogoče tudi najbogatejši na svetu, tudi za prvega globalnega velekapitalista.

Fuggerjevo bogastvo je šlo marsikomu v nos, med drugim tudi  Martinu Luthru. Ta se je v knjigi Krščanskemu plemstvu nemškega naroda hudoval nad Fuggerjem, češ da ni po Božji volji, da ima en človek toliko bogastva.

Dobrodelni Fugger

A v nasprotju z Luthrovimi nemškimi plemiškimi zavezniki, ki so zatirali kmete, je bil Jakob Fugger primer socialno ozaveščenega podjetnika. Globoko verni katoličan Fugger je namreč ustanovil sklad, ki je finančno podpiral verske, kulturne in dobrodelne dejavnosti.

V Augsburgu je zgradil tako imenovano Fuggerijo (Fuggerei), naselje s socialnimi stanovanji za revne ljudi, ki velja za najstarejše še obstoječe socialno naselje na svetu. To naselje je bilo namenjeno dela voljnim prebivalcem Augsburga, ki so obubožali in naj bi se sčasoma spet postavili na lastne noge in odselili iz naselja.

Jacob Fugger
Albrecht Dürer, Public domain via Wikimedia Commons
Jakob Fugger

Najemnina je enaka že petsto let

Gradnja se je začela leta 1514 in do leta 1523 je bilo sredi tretjega največjega bavarskega mesta zgrajenih 52 stanovanj oziroma hišic. Za najemnino v nekakšnem mestecu sredi mesta, ki ima lastno obzidje, je bilo in je še treba odšteti en renski gulden na leto (preračunano v današnje evre je to 0,88 evra na leto).

Prav tako kot najemnina so pet stoletij nespremenjeni tudi pogoji za sprejem v Fuggerijo. Najemniki morajo biti katoličani, meščani Augsburga in ne smejo imeti dolgov. Poleg tega morajo moliti trikrat na dan za duše Fuggerjev.

Kako je Fuggerija povezana s slavnim Mozartom

Gmotni obstoj Fuggerije, ki je med drugim v 17. stoletju preživela divjanje tridesetletne vojne in v 20. stoletju uničevalno drugo svetovno vojno (zavezniško bombardiranje mesta je precej poškodovalo tudi ta del), omogoča zgoraj omenjeni sklad, ki je bil ustanovljen leta 1511 in še vedno deluje pod okriljem družine Fugger.

Fuggerijo, ki je bila razširjena v letih 1880 in 1938, zdaj sestavlja 67 hiš s 147 stanovanji. Kot zanimivost: med prebivalci tega socialnega naselja je bil nekaj let tudi obubožani zidar Franz Mozart, pradedek slavnega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Bogastvo Fuggerjev se je precej stopilo

Kaj pa se je zgodilo z izjemno bogatimi Fuggerji? Potem ko je sredi 16. stoletja bogastvo družine doseglo vrhunec (Jakob Fugger je umrl leta 1525), je šla krivulja navzdol. Fuggerjev bančni imperij so spodkopale vojne in bankroti španske države, ki so ji Fuggerji posojali denar.

A potomci Jakoba Fuggerja še vedno živijo in so bogati. Najmlajši moški pripadnik družine Fugger je na Harvardu izšolani Alexander Fugger-Babenhausen. Kot piše ameriški poslovni časnik Wall Street Journal, ima družina Fugger v lasti nekaj gradov in podjetij ter delež v majhni zasebni banki.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.