Aleteia

Kako so katoličani izumili kapitalizem

COINS BANKNOTES
Deli

Nastanek kapitalizma pogosto povezujejo s protestantizmom. A v resnici ima kapitalizem drugačne korenine

Temelje še zdaj precej uveljavljenemu in trdoživemu prepričanju, da je kapitalizem svojevrstni izum protestantov, je leta 1905 postavil nemški sociolog Max Weber s svojo knjigo Protestantska etika in duh kapitalizma.

Asketski tip protestantizma in kapitalizem

Čeprav Weber v omenjeni knjigi ni trdil, da so si kapitalizem izmislili protestanti, si je njegove teze tako razlagalo oziroma si še zdaj razlaga veliko njegovih bralcev oziroma tistih, ki so za knjigo samo slišali.

V resnici je Weber v knjigi zapisal samo, da je imel protestantizem oziroma, še natančneje, asketski tip protestantizma (to je zlasti kalvinizem) veliko vlogo v zgodovini kapitalističnega duha. Ta kapitalistični duh pa je obstajal že pred reformacijo.

Protestantsko kopičenje kapitala

Za asketske protestante je bilo po Webrovem mnenju značilno, da so v skladu s protestantsko delovno etiko šteli za ničvredno, če je vernik počival ob lastnini in užival bogastvo.

Pridobljeno bogastvo je moral varčni vernik usmerjati nazaj v proizvodnjo. Posledica tega delovanja je bilo kopičenje kapitala, kar je ugodno vplivalo na razvoj kapitalizma, zlasti na Nizozemskem ter v Angliji in Severni Ameriki.

CAPITALISM
GERALT | PIXABAY

Vzpon protestantske severne Evrope

Dejstvo je, da so od 17. stoletja v Evropi vse bolj gospodarsko prevladovale nekatere protestantske dežele. Najprej kalvinistična Nizozemska, nato v 18. stoletju Anglija oziroma Velika Britanija. A tega ni mogoče razlagati zgolj z vzponom protestantizma.

Domovina kapitalizma

Pred reformacijo oziroma tja do 16. stoletja je bila daleč najbogatejša evropska dežela Italija. Ta dežela je bila tudi resnična domovina zgodnjega kapitalizma.

Na severu Apeninskega polotoka (mestni državi Benetke in Genova) in v Toskani se je v 12. stoletju začelo razvijati kapitalistično gospodarstvo.

Kapitalizem, renesansa in humanizem

V Italiji so bili postavljeni temelji vseh glavnih institucij kapitalizma: bančništvo (italijanska banka Monte dei Paschi di Siena, ki posluje od leta 1472, je na primer najstarejša še delujoča banka na svetu), dvojno knjigovodstvo, pojem kapitala, pojem javnega dolga, koncept podjetja (družbe) …

Cvetoča kapitalistična Italija, ki je svet obogatila tudi z renesanso (sl. preporodom) in humanizmom, je bila na primer v 16. stoletju dvesto let pred vsemi svojimi sosedi, še najmanj, nekaj več kot sto let, je za Italijo zaostajala Francija, poudarja slavni francoski zgodovinar Fernand Braudel.

MARTIN LUTHER
REUTERS

Martin Luther kot upornik proti bogati Italiji

Ko je Nemec Martin Luther 31. oktobra 1517 po legendi na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil list s 95 tezami, v katerih je ostro nasprotoval prodajanju odpustkov, je v resnici nastopil zoper zgodnji kapitalizem bogate in napredne Italije.

Tudi Weber Luthra, ta je bil nenaklonjen zgodnjim kapitalističnim bogatašem, kot je bil nemški bančnik Jakob Fugger, in je delničarstvo zavračal kot nesprejemljivo finančno špekulacijo, ni štel za spodbujevalca kapitalističnega razvoja.

Vloga kalvinizma

Za Webra je bil pomembnejši francoski teolog Jean Calvin, ki je utemeljitelj kalvinizma. Weber ni trdil, da je Calvin resnično želel načrtno spodbujati kapitalistično gospodarstvo, ampak da je bila to nekako nehotena posledica njegovega nauka, ki je kalviniste tako rekoč silila, da so se potrjevali z gospodarsko uspešnostjo.

Toda vzpon prej revnega severa stare celine nad prej bogatim sredozemskim jugom je bolj kot posledica protestantizma posledica velikih sprememb po odkritju Amerike (ki so jo, ironično, odkrivali predvsem italijanski pomorščaki).

Italija nazadovala zaradi odkritja Amerike

Ta odkritja so zgodnjekapitalistično Italijo, odrezano od svetovnih morij, potisnila v počasno gospodarsko nazadovanje ter prenesla težišče gospodarske dejavnosti na države ob Atlantskem oceanu, kar sta najbolj izkoristili protestantski državi Nizozemska in Anglija.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.