Aleteia

Življenjsko vodilo slavnega meniha, ki je aktualno še danes

WOMAN,WORKING
Shutterstock
Deli

Sveti Benedikt je menil, da lahko tako molitev kot tudi delo človeka privedeta k Bogu

Vstopili smo v novo leto in se po zasluženem počitku spet vrnili na delo. Morda neradi in brezvoljni, morda še bolj zagnano in ambiciozno kot prej.

Kaj o delu pravi sveti Benedikt, oče zahodnega redovništva

Znano Benediktovo pravilo “moli in delaj” (lat. ora et labora) je krščansko življenjsko pravilo, ki je povsem uporabno tudi danes, pa ne le za redovnike, ampak za vsakogar, ki želi spustiti Boga v svoje življenje. Pri tem gre preprosto za to, kako sredi vsakdanjika živeti in delati iz molitve. Sveti Benedikt je menil, da lahko tako molitev kot tudi delo človeka privedeta k Bogu.

 

Vrednotenje dela danes

Človek se brez dela ne počuti dobro. Četudi nekaj časa lahko uživa v obdobju brez dela, še posebno, če se je zanj odločil sam, pa že po nekaj mesecih začuti, da tovrstna svoboda ne osrečuje popolnoma.

Človek je socialno bitje, torej je odvisen od odnosa z drugimi ljudmi, delo pa je ena od glavnih vezi, ki nas povezujejo med seboj. Brez dela se lahko počutimo nekoristne za družbo in ti občutki lahko slabo vplivajo na naše duševno zdravje. Brezposelnost lahko doživljamo kot razvrednotenje svojega dostojanstva.

Po drugi strani pa je tudi delo lahko past. Veliko ljudi pred najrazličnejšimi težavami beži v svoje delo. Deloholik je pogosto slišana beseda, prav tako tudi izgorelost in stres, ki sta oba povezana z delom. Delati in trošiti: v ta krog nas žene tudi potrošniška družba, v kateri živimo.

pixabay

Kako najti in ohraniti ravnovesje

Oba pola spadata k človeku: obračanje navzven v delu in obračanje navznoter v molitvi. Če zanju enakovredno skrbimo, lahko ustvarimo ravnovesje. Delo brez molitve postane odmaknjeno od Boga. Brez dela pa bi molitev lahko postala pobožno kroženje okoli samega sebe.

Delo naj bo pot, ne cilj

Pri reku “moli in delaj” gre za poskus, da bi delo opravili iz nekega drugega izvira. Drža pri delu je pomembnejša od rezultata. Poskusimo s ponižnostjo. Pri tem ni mišljena ponižnost v odnosu do nadrejenega, ampak pripravljenost z delom služiti skupnosti in njenim potrebam.

Ponižni v delu smo tudi, če ustvarimo notranjo distanco in svobodo do svojega dela, in ta človeka usposobi, da kadar koli opusti to delo, če ga kliče druga naloga. V tej ponižnosti se lahko povsem veselimo lastnih sposobnosti in svoje delo opravljamo z veseljem in zadovoljstvom.

Sanjska služba

Vsak si želi opravljati delo, ki ga izpolnjuje. Pa vendar nas, če se pri svojem delu nenehno ženemo za svojo identiteto in samopotrditvijo, to lahko preobremeni. Če bi ga preprosto opravili kot svojo nalogo, kot delo zaradi služenja, ne pa zaradi svoje potrditve, potem bi bili manj krčeviti in zagrizeni ter bi lahko delali prav toliko ali celo več in bolj učinkovito.

Predstavljajmo si delo deljenja letakov. Ob njem se lahko dolgočasimo, lahko pa si postavimo izziv doseči rekord. V obeh primerih bomo nemirni in raztreseni. Takšno delo pa lahko preprosto opravimo tako, kot da zdaj ne bi bilo ničesar pomembnejšega, predamo se delu in začutimo, da pomirja, da lahko ob njem molimo.

Povzeto po: Moli in delaj, Anselm Grün, Fidelis Ruppert

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.