Ko sem okrog novega leta pri sebi opravljal pregled starega, se je nabralo kar nekaj razlogov za hvaležnost. Verjamem, da je marsikdo občutil podobno. Silvestrski Te Deum (ali Tebe Boga hvalimo) tako ni bil le pesem iz navade, ampak čisto osebna zahvala.
Hvaležnost pravzaprav ni notranja naravnanost, ki bi spadala le na konec leta, ampak je odlična popotnica novemu. Ima, kot čedalje pogosteje ugotavljajo znanstveniki, pozitivne telesne, duševne in duhovne učinke.
Bolj zdravi
V študiji za revijo Journal of Health Psychology so na primer ugotovili, da je skupina ljudi, ki je vsak dan poskušala občutiti vsaj nekaj hvaležnosti, že po dveh tednih bolje spala, za 16 odstotkov se jim je v primerjavi s kontrolno skupino znižal sistolični krvni tlak, za 13 odstotkov pa stopnja hemoglobina A1c, ki odraža sladkor v krvi.
Preberite še:
Z ljubeznijo, Vincent – film, kot ga še ni bilo
Psihologi poleg tega menijo, da hvaležnost pomaga uravnavati stres in pripomore k večji zmožnosti prenašanja težavnih dogodkov. To so le nekatera opažanja, ki jih v (še neprevedeni) knjigi Moč hvaležnosti opisuje francoski duhovnik, filozof in zdravnik Pascal Ide.
Uspešnejši
Hvaležnost je povezana z zavedanjem vsega, kar prejemamo. Uvidimo, da tisto, s čimer nismo zadovoljni, kar je težavno (in okrog česar se še posebej radi vrtimo), ni glavnina našega življenja. Odpira nas za odnose, saj nas obrača k človeku, ki nam je namenil dobro misel, besedo, pomagal. Medsebojni stiki laže stečejo, ozračje je prijetnejše, na delovnem mestu pa se ne poveča le zadovoljstvo, marveč tudi uspešnost.
Preberite še:
5 preprostih nasvetov, kako vsak naš dan narediti svet
Prevladujoča kultura nam vsiljuje nasprotno prepričanje – da nam vse po vrsti pripada ali da je samoumevno. Nagiba nas k primerjanju z drugimi, posledici pa sta nevoščljivost in povešen nos. Zahvaljevanje, to drugo ime za evharistijo, prebuja zavest, da je prav vse, začenši s tem, da se zjutraj prebudimo v nov dan, darilo. Obrača nas k Tistemu, od katerega prihaja vsak dober dar, ukrojen prav za nas.
Skratka: z besedo “hvala” je mogoče odgnati grenkobo in turobnost ter prebujati tisto srečo, ki smo si jo drug drugemu zaželeli še ne tako dolgo tega.
Članek je bil objavljen kot uvodnik v zadnji številki Družine.
