Aleteia

5 napak, ki se jih je vredno znebiti

PIXABAY
Deli
Komentar

Vsi imamo dobre lastnosti, ki jih moramo spodbujati, a je dobro tudi, da se znebimo svojih trdovratnih napak

Sokrat je rekel: “Spoznaj samega sebe.” Ni torej novost, da je eden od ključev do osebne sreče prav v poznavanju sebe, v zavedanju, kateri so naši aduti in napake.

Včasih napake zasenčijo naše dobre lastnosti, katera od njih pa nam lahko zagreni življenje. A obstajajo tehnike, s katerimi lahko napake obvladamo in jih tudi odpravimo.

Najprej se moramo oborožiti s potrpežljivostjo in voljo. Če je napak več, se jih moramo lotiti eno po eno. V resnici ne gre toliko za odpravljanje napak, kot za to, da jih preoblikujemo v vrline. Ker to ni vedno lahko, poskušajmo biti do sebe tudi prizanesljivi.

Pet napak, ki jih lažje odpravimo

1. Jeza

Človekova jeza ne uresničuje Božje pravičnosti (Jak 1:20). Jeza spada med sedem smrtnih grehov in izvira predvsem iz fizične ali psihične ranjenosti. Znano je, da čustev ni zdravo potlačiti. Cilj torej ni, da jeze ne bi več čutili, ampak da bi jo znali obvladati.

Jezo poskušajte ubesediti. Kaj čutim? Zakaj? Če doživite izbruh jeze, si vzemite čas za analizo: kaj se je zgodilo? Kakšen je bil moj odziv? Kaj bi bilo mogoče narediti drugače?

Če vam pomaga, si stvari zapisujte. V trenutku, ko vas popade jeza, se zadržite in si vzemite čas, da se odmaknete. Potem se boste lažje odzvali zmerno. Pri vsem vam lahko pomagajo tehnike vizualizacije in sproščanja, tudi umetnost v vseh oblikah.

Druga možnost je, da si izberete šport ali dejavnost, skozi katero boste lahko sprostili negativno energijo.

PIXABAY

2. Lenoba

Še en smrtni greh, ki ga Sveto pismo pogosto obsoja. Ko nečesa ne storimo ali stvar odlašamo v neskončnost, se nam kopičijo nedokončane naloge, ki nam nazadnje povzročijo veliko stresa in napetosti.

Kako premagati lenobo? Poskušajte si postaviti realistične roke. Če morate v tednu dni opraviti več stvari, si za vsak določite manjše cilje in jih kombinirajte s stvarmi, ki jih radi delate. Psihološko boste tako naloge laže opravili. Zakaj na primer ne bi posode pomili takoj po kosilu? To vam bo vzelo 15 minut. Če jo pustite stati pet dni in čakate, da vam čiste posode zmanjka, vam bo to vzelo uro in več.

Vedno imejte v mislih, kako izvrsten občutek je, ko delo opravimo in lahko nato uživamo zasluženi počitek.

3. Sramežljivost

Sramežljivost je lahko nekaj dobrega, saj jo dojemamo kot skrajno obliko diskretnosti. Diskretni ljudje pa so pogosto cenjeni zaradi sposobnosti opazovanja in poslušanja. Vendar v Jozuetovi knjigi beremo: Ali ti nisem ukazal, krepak in odločen bodi? Ne boj se in se ne plaši; kjer koli boš hodil, bo s teboj Gospod, tvoj Bog. (Joz 1,9) V resnici so vzrok sramežljivosti velikokrat pomanjkanje samozaupanja, strah in dvomi. Kako torej temu narediti konec in doseči srčnost?

Najprej se morate svoje sramežljivosti zavedati, jo sprejeti in prepoznati težavne položaje. Ko boste okrepili samozaupanje, boste premagali tudi bojazni. Postopoma se izpostavite položajem, v katerih se boste morali soočiti z drugimi, a si ne postavljajte nerealnih ciljev. Ni treba takoj imeti govora pred sto in več poslušalci, dovolj je, da zjutraj rečete dober dan mimoidočemu in mu pogledate v oči.

Naloge si olajšajte s pripravo. Vadite, kar boste povedali, tudi pisno in pred ogledalom … Drznite si kakšno stvar pohvaliti ali pokritizirati. Vaše mnenje je vredno prav toliko kot mnenje drugih! Bodite pogumni.

4. Opravljanje

Papež Frančišek redno obsoja opravljanje in govorice. “Kdor pazi na svoja usta in svoj jezik, bo svoje življenje obvaroval stiske,” beremo v Pregovorih (Prg 21,23). Papež opravljanje primerja s terorizmom: “Kdor opravlja, je kot nekdo, ki vrže bombo, nato pa odide. S svojim jezikom uničuje in ne ustvarja miru.”

Govoricam se je treba upreti. Izogibajte se druženju z opravljivci in njihovim pogovorom. Govorice več povedo o tistem, ki jih širi, kot o teh, o katerih se govori. V navzočnosti takšne osebe zapustite prostor. Na splošno spoštujte in varujte skrivnosti drugih. Molite za obrekovane in o vseh govorite dobro ali – če ne gre drugače – raje molčite.

5. Ljubosumje in zavist

Tudi ljubosumje navadno izvira iz pomanjkanja samozavesti in občutka negotovosti. Ta grda napaka predpostavlja, da nismo zadovoljni s tem, kar nam je Bog podaril. Zdravo srce je telesu življenje, ljubosumje pa je trohnoba v kosteh (Prg 14,30). Nekateri imajo ljubosumje za izraz ljubezni, vendar je lahko uničujoče.

Pomembno si je ljubosumje priznati. Potem se je treba truditi ceniti to, kar imamo, in se nehati primerjati z drugimi. Če smo ljubosumni na zakonca, se poskušajmo spomniti, zakaj je z nami. V nekem trenutku nas je izbral/-a in če bi res hotel/-a, bi nas zapustil/-a. Že dejstvo, da ostaja z nami, bi nas moralo pomiriti.

Ne dovolite, da bi v duhu postali zavistni, in se v molitvah zahvaljujte. Praznujte ob zmagah in uspehih drugih, kot bi želeli proslavljati svoje. Ohranite vero v to, da ima Bog z vsakim od svojih otrok poseben načrt.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja AleteiePrevedla in priredila Jasmina Rihar.

Deli
Komentar
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.