Aleteia

Kako vedeti, kdaj iti levo in kdaj desno, kaj je dobro in kaj slabo

DUST OF SNOW
Deli

Razločevanje med dobrim in slabim se na prvi pogled ne zdi težko, če pa pogledamo svoje vsakodnevne odzive, lahko opazimo, da se pogosto tudi zmotimo

Ne glede na to, da človek dandanes deluje vse bolj razumsko, nas v resnici ženejo globoke želje iz naše notranjosti. Naj se zavedamo ali ne, določa nas to, kar bolj čutimo in kar nas bolj privlači. Ti notranji nevidni vzgibi pa določajo zunanja in vidna dejanja.

Vzgibi našega srca

Že puščavniki so spoznali, da so vzgibi srca področje, ki zahteva posebno pozornost. Namen razlikovanja tega, od kod izvirajo notranji vzgibi in kam vodijo, je zelo preprost: sprejeti dobre in zavrniti slabe vzgibe.

To sposobnost so imeli puščavniki celo za eno od glavnih kreposti. Ignacij Lojolski, ustanovitelj jezuitov, je stoletja pozneje v svoji znameniti knjižici Duhovne vaje podal sistematične vaje, ki naj bi človeka rešile nevednosti in omejujočih razvad, zato da bi znal najti in uresničevati dobro v vsakdanjem življenju, tukaj in zdaj.

Kaj je dobro in kaj slabo?

Osnovno vodilo pri ignacijanskem razločevanju je prepoznavanje stanja srca. Če delujemo v skladu s tem, kar Bog želi za nas, naravno občutimo mir. Če smo usklajeni z Božjo navzočnostjo v nas, bomo imeli občutek pravilnosti, pomirjenosti, tolažbe. To je znamenje, da smo na pravi poti. Nasprotno pa občutki duhovne potrtosti, praznine, obupa pomenijo, da smo na napačni poti.

ELDER
Ruslan Guzov - Shutterstock

Pri tem pa je seveda bistveno, da znamo razlikovati med užitkom in veseljem, med pozitivno in negativno žalostjo, med pristnim veseljem in njegovimi ponaredki.

Cilj veščine razločevanja duhov, kot se tudi imenuje, je razumeti in ravnati svobodno. Le kdo si želi biti prevaran od svojih lastnih vzgibov? Ta “postava svobode” je položena v srce vsakega človeka, ki išče resnico, ne glede na njegovo veroizpoved.

Kako naj vem, kaj želi Bog od mene?

Mike Schmitz, ameriški duhovnik in katoliški govorec, nas v pragmatičnem videu (spodaj) popelje do odgovora na vprašanje, kako ugotoviti, kaj je Božja volja za nas. Najbolj zanimiva je točka, v kateri se naša zamišljena visokoleteča poslanstva spustijo do navidezne nepomembnosti vsakodnevnih dolžnosti. Preprosto se je treba vprašati, kaj moramo storiti – danes! Če se naučimo izpolnjevati vsakodnevne obveznosti in s tem delati majhne korake, bomo tudi pred kakšnim večjim korakom k Bogu znali izreči svoj “da”.

Sveti Ignacij o razločevanju svetuje še …

V potrtosti naj ne bi delali nobene velike odločitve.
Ko smo v takem čustvenem stanju, nismo več objektivni. Zato je bolje, da vztrajamo pri starih načrtih, dokler se ne počutimo bolje.

Možnost, ki se zdi dobra, je morda v resnici slaba.
Jezus v Matejevem evangeliju pravi, da hudič pride kakor volk v ovčjih oblačilih. Hudobni duh nas lahko na primer prepriča, da moramo vsak dan iti k sveti maši, čeprav imamo doma tri majhne otroke, ki nujno potrebujejo našo skrb.

Na katero od odločitev bi se ob koncu življenja z veseljem ozrli?
Predstavljajmo si sebe pred Bogom, ki mu kažemo posnetek svojega življenja. Kaj si želimo, da bi Bog videl na tem posnetku?

 

Vir: Priložnost ali skušnjava, Silvano Fausti, 2000

 

Tags:
srce
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.