Bil je prvi demokratično izvoljeni generalni državni tožilec v Sloveniji in dolgoletni predsednik Nove Slovenske zavezeV 90. letu starosti je umrl Anton Drobnič, velik domoljub, ki je svoje življenje posvetil prizadevanjem, da bi Slovenija postala ljubeč dom za vse.
Kot pravnik in generalni državni tožilec se je trudil za vzpostavitev pravne države in demokratizacijo Slovenije.
Besede Antona Drobniča iz intervjuja v 93. številki revije Zaveza
“Brez razčiščene zgodovine, kar pa se ne zgodi naenkrat za vselej, ni jasne in stabilne sedanjosti. Če narod in njegovi ljudje ne vedo, od kod njihova sedanjost in zakaj je takšna, nimajo jasne vizije, ne morejo dobro načrtovati prihodnosti in so obsojeni na nazadovanje ali celo na propad. Vsak kmet mora pred novo setvijo pomisliti, kaj je na njivi sejal zadnja leta in kakšen je bil pridelek. Če misli samo naprej in ne upošteva preteklosti, se bo lahko hudo zmotil in ostal lačen.”
Prizadevanja za demokratizacijo in pravno državo
Drobnič ima veliko zaslug za razveljavitev sodbe zoper škofa Gregorija Rožmana. Vrhovno sodišče jo je leta 2007 razveljavilo, leta 2009 pa je bil kazenski postopek zoper škofa dokončno ustavljen.
Kjer je mogel, je opominjal na krivice, storjene med drugo svetovno vojno in po njej, ter si prizadeval, da bi bile odpravljene. Ostro je kritiziral nekdanji nedemokratični sistem in opozarjal na nezakonitosti, zlasti v sodnem sistemu in zakonodaji, ki so se dogajale tudi v vseh letih po slovenski osamosvojitvi.
Iz pogovora za Siol.net:
Naš narod tako rekoč hodi po grobiščih. Ali lahko narod sploh živi, se razvija, če hodi po svojih mrtvih?
Ne, tak narod ne more živeti. Ali bo šel v nič ali se bo spreobrnil. Treba se bo spremeniti. Ne vem, ali bodo spremembe prišle v prihodnjih petih ali 50 letih, ne vem. A če se ne bomo nič spremenili, nas bo kmalu konec.
Spremembe se v demokraciji dosežejo na volitvah, velik del Slovencev pa se jih ne udeležuje. Zakaj ne?
Prvič, ker se bojijo polnega življenja, drugič, ker se ne zavedajo, da je od volitev odvisna njihova prihodnost. Če ti 50, 70 let ukazujejo drugi in delaš, kot drugi želijo, čeprav nerad, potem postaneš drug človek, hlapčevski. Samo na zunaj se delaš, kot da si gospodar: “Ne grem na volitve. Ne boste mi ukazovali.” Tak človek ne vidi sedanjega časa, vidi le prejšnji čas, je človek v usodni zamudi.
Naj mu Gospod poplača za ves trud za našo domovino!
