Aleteia

Junakinja, ki je nasilje premagovala z lepoto

PIXABAY
Deli
Komentar

Judita predstavlja močno žensko. Sebe in svoje ljudstvo je obvarovala pred sovražniki. Kaj lahko njena zgodba nauči sodobne ženske?

“Med feministkami je veliko bojevnic. Vendar se velikokrat bojujejo proti moškim. Ali pa se bojujejo proti tistim delom sebe, ki jih ne želijo priznati. Bojevnica se bori za življenje le, kadar je skladna s seboj,” je v knjigi Kraljica in divja ženska zapisal Anselm Grün.

Juditina zgodba

Ker Juditina zgodba iz Svetega pisma ni zelo poznana, jo na kratko obnovimo.

Judita je bila Judinja, ki je živela v obdobju babilonskega kralja Nebukadnezarja. Zgodba se odvija, ko njegova vojska ogroža mesto Betulija in se je ljudstvo že pripravljeno predati. Takrat pa nastopi ona.

Bila je vdova, ki “je bila čedne postave in zelo lepega obraza” (Jdt 3,7). O njej izvemo tudi, da ni imel nihče o njej povedati kaj slabega, saj je bila zelo bogaboječa (prim. Jdt 8,8). Bila je torej lepa in dobra ženska.

Ko so starešine želeli mesto predati, si jim je uprla. Strinjali so se z njenim protestom in jo prosili, naj prosi Boga za dež, saj se tako ne bi bilo treba predati sovražniku. Judita pa je samozavestno odvrnila, da bo Bog po njej izpolnil dejanje, ki bo prehajalo iz roda v rod (Jdt 8,32). Preoblekla se iz svoje spokorniške obleke, ki jo je nosila kot vdova, se umila in namazala, da bi zapeljala vse poglede moških, ki bi jo srečali.

Pogumno je šla v sovražni tabor, kjer je očarala Hofernesa, vojskovodjo, ki je vodil obleganje. Ta ni želel zamuditi priložnosti, da bi spal z lepo žensko. Z njim je pila in jedla toliko časa, da se je Hofernes napil in zaspal. Takrat je Judita vzela njegov meč in mu odsekala glavo.

Nesla jo je pokazat starešinam z besedami: “Gospod ga je udaril po ženski roki.” (Jdt 13,15)

PIXABAY

1.  Poznati svoje meje

Betulija, mesto, kjer je živela Judita, predstavlja naše srce. Tisti del nas samih, iz katerega črpamo veselje do življenja, smisel, upanje, ljubezen … Je sedež vsega lepega, zaradi česar obstajamo, in hkrati nosilni steber našega obstoja.

Judita v nas nam sporoča, da je to “mesto” vredno, da ga zavarujemo. Uči nas, kako jasno postaviti meje tistim, ki nas oblegajo, in da predaja ne pride v poštev. Ne bojuje se proti nekomu, temveč se bojuje zase in za svoje dostojanstvo.

Ženske moramo najprej poznati svojo ranljivost, jo varovati in postaviti meje. Judita nas uči, da ne smemo dovoliti, da bi nam vsiljevali nepoštena pravila igre. Odzove se z odločnim: “Ne! Dovolj!”

2.  Pravi boj

Bojevanje na vseh frontah pripelje do izčrpanosti in kapitulacije. Judita nam ponuja dober strateški načrt za pravi boj, ki je lahko vir moči.

3. Notranja trdnost

Judita se zaveda same sebe. Bojuje se lahko le, če ima svoje mnenje. Zaveda se svojega dostojanstva in dostojanstva njenega ljudstva.

PIXABAY

4. Bojevanje z nekom

Judita se ne bojuje proti nekomu ali proti vsakemu, temveč se bojuje skupaj s svojim ljudstvom. Ko se bojujemo skupaj z drugimi, naša moč raste.

5. Poznati lastne prednosti

Od Judite se lahko učimo, kako se uspešno bojevati za prave stvari, ne da bi na poti izgubili same sebe. Ne bojuje se namreč s silo, temveč s svojo lepoto, s katero jo je Bog obdaril.

Če bi se borila z moškim v moči, bi najbrž izgubila, tako pa je ob zavedanju lastnih močnih točk rešila svoje ljudstvo.

Vedela je, kdo je. Vedela je, kaj je njeno dostojanstvo.

Vir: L. Jarosch, A. Grün: Kraljica in divja ženska

 

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.