Film (v izvirniku ima naslov I Was a Communist for the F.B.I.), ki ga je leta 1951 posnel veliki ameriški studio Warner Bros, temelji na resničnih – sicer v hollywoodskem slogu olepšanih – dogodkih.
Ameriški Slovenec Cvetic (Cvetič)
Glavni junak filma je Matt Cvetic (igra ga Frank Lovejoy), ameriški Slovenec (njegov slovenski rod je omenjen na začetku filma), ki se je leta 1941 kot agent ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI vključil v ameriško komunistično stranko.
Cvetic je resnična oseba. Kot piše Daniel J. Leab v knjigi I Was a Communist for the FBI: The Unhappy Life and Times of Matt Cvetic, so njegovi starši v ZDA prišli iz majhnega slovenskega mesta Vinica. Ustalili so se v jeklarskem mestu Pittsburgh, kjer se je leta 1909 rodil Matt.
Preberite še:
Z ljubeznijo, Vincent – film, kot ga še ni bilo
Preberite še:
Presenetljiva novost, ki jo na filmsko sceno prinaša film Ivan
Pri Cvetičevih je bilo kar 11 otrok
Družina, ki je bila globoko verna, je bila zelo številčna. Skupaj je bilo otrok kar enajst – sedem sinov in štiri hčerke. Njegov oče, ta je verjetno istoveten z Matijo Cvetičem, ki se je po podatkih ene od rodoslovnih spletnih strani rodil leta 1886 v belokranjski vasi Učakovci v bližini Vinice, je bil zelo podjeten in delaven. Leta 1942 je imel med drugim v lasti bencinsko postajo in avtomobilski servis.
Cvetic kot filmski junak
Cvetic je bil agent FBI vse do leta 1950, ko se je razkril in javno pričal proti članom ameriške komunistične stranke. Svoje resnične in domnevne dogodivščine v obdobju delovanja pod krinko je s pomočjo novinarja Peta Martina objavil v časopisu Saturday Evening Post.
Ti članki so bili podlaga za filmski scenarij, ki pa se v želji, da bi bil film čim bolj privlačen za gledalce, ni vedno držal Cveticevih spominov. Med drugim je popolnoma izmišljen prizor, v katerem Cvetic v strelskem obračunu rešuje svojo izbranko pred komunističnimi morilci.
Preberite še:
Bo Slovenija zaradi izseljevanja ostala brez ljudi?
Preberite še:
Pozabljeni mož, ki je napovedal slovensko prihodnost
Nominiran za oskarja
Kljub tem domišljijskim vrinkom je bil film Bil sem komunist za FBI leta 1952 nominiran celo za oskarja za najboljši dokumentarni film, a je na koncu ostal praznih rok.
Scenarij za film je napisal Crane Wilbern, ki je Cveticeve spomine začinil z romanco in elementi trilerja, režiser pa je bil GordonDouglas. Film je obrtno solidno narejen, gre za tako imenovani film noir.
Preberite še:
Zakaj se novi slovenski seriji Mame lahko brez skrbi izognete
Preberite še:
Molčeči genij, ki je dosegel to, kar ni uspelo še nobenemu Slovencu
Filmska uspešnica
Film je bil v kinodvoranah uspešen, saj je v blagajne prinesel več kot milijon dolarjev, kar je za tisto obdobje spodobna številka. Ne smemo pozabiti, da je bilo to obdobje vrhunca hladne vojne, ko je v ZDA zaradi sovjetske grožnje vladalo močno protikomunistično razpoloženje.
Zgodba filma, ki ga v Sloveniji, ta je bila takrat del komunističnega sveta, nismo smeli videti, je zelo preprosta. V Pittsburgh prihaja komunistični vohun iz Evrope (gre za nemškega komunista Gerharta Eislerja, ki je bil resnična oseba, op. p.), ki želi v tem delavskem mestu skupaj z domačimi komunisti zanetiti nemire in zamajati ZDA. A mu te načrte prekriža Cvetic.
Ker mislijo, da je komunist, ga nihče ne mara
Slovenska skupnost v Pittsburghu je v filmu prikazana kot trdno katoliška in protikomunistično usmerjena, zato je Cvetic postal nekakšna črna ovca, ki je nihče ne mara.
Njegovi bratje ga prezirajo in sovražijo ter so pripravljeni celo na pretep z njim, sin, ki je v šoli tarča posmeha, ker je njegov oče komunist, se ga sramuje. Seveda se v slogu hollywoodskega srečnega konca, potem ko Cvetic javno razkrinka komunistične zarotnike, na koncu filma spravi z brati in sinom.
Preberite še:
Zadnji vitez na svetu, ki je menda znal slovensko
Del ameriške javnosti je imel pozneje o filmu negativno mnenje
Film je bil v petdesetih letih – v obdobju makartizma (ime je obdobje dobilo po republikanskem senatorju Josephu McCarthyju, ki je bil najbolj vnet nasprotnik komunistov) – zelo priljubljen in je veljal za zvest prikaz resnice.
Pozneje, ko je začel del ameriške javnosti na makartizem gledati kot na negativen pojav, se je v omenjenem delu ameriške javnosti spremenilo tudi dojemanje protikomunističnih filmov, kot je bil Bil sem komunist za FBI.
Preberite še:
Srhljiva usoda predvojne slovenske gospodarske smetane
Cvetic je postal tudi radijski junak
Po Cveticevi zgodbi so med letoma 1952 in 1954 posneli tudi 78 visokoproračunskih radijskih iger, v katerem je Cveticu posodil glas znani igralec Dana Andrews in ki so jih lahko spremljali poslušalci 600 radijskih postaj po vseh ZDA.
A Cvetic pozneje v življenju ni imel več toliko sreče in uspeha. V drugi polovici petdesetih let je zanimanje zanj usahnilo. Leta 1962 je umrl zaradi srčnega infarkta.
