Aleteia

Sedem glavnih grehov – kateri so?

PANIC
Fizkes - Shutterstock
Deli

V Novi zavezi Jezus obrne starozavezno sodniško logiko v nauk ljubezni in odpuščanja. Logika daj-dam preprosto ne ustreza v celoti človeški realnosti. Ljudje imamo bolj osebne, notranje motive za svoja dejanja

Grški menih in teolog Evagrij Pontski je v četrtem stoletju napisal seznam osmih slabosti oziroma skušnjav, ki vodijo v zlo. Seznam je služil lažjemu prepoznavanju slabosti, kar je olajšalo boj z njimi. V šestem stoletju je papež Gregor Veliki na podlagi tega oblikoval seznam sedmih glavnih grehov, ki ga še danes uči katekizem: napuh, lakomnost, nevoščljivost, jeza, nečistost, požrešnost, lenoba.

Jeza  ̶  ampak jeza je običajno čustvo!

Tudi Jezus se je jezil. Jeza se začne s čustvi odpora zoper to, kar se kaže kot ovira na naši poti. Če se razjezimo na greh, na hudobne misli, je to upravičena jeza. Taka jeza vodi k dobremu, k porazu zla in v prid bližnjega. Seveda mora biti jeza nadzorovana. Jeza postane škodljiva, ko se iz nje rodi sovraštvo in želja po maščevanju.

Napuh

Prepoznan je za najhujšega od vseh grehov. Pri napuhu mislimo, da smo boljši od drugih. Pod napuh uvrščamo tudi stanje nečimrnosti, ki je lažja oblika. Pri nečimrnosti dopustimo, da nas drugi hvalijo zaradi “praznih stvari”, na primer lepega glasu ali intelektualnih sposobnosti.

Preberite še:
Kakšna je pot do greha

Lakomnost

Lakomen je tisti, ki ob zaslužku izgubi zanimanje za druge vrednote. Išče samo tiste dejavnosti, iz katerih izhajajo koristi. Lakomnež zaupa svojemu denarju in verjame, da bo z njim vse dosegel. Čuti se zavarovanega in ne potrebuje nikogar, niti Boga.

AUTHORITY
Dmytro Zinkevych - Shutterstock

Nevoščljivost

Izhaja iz čustva žalosti. Mišljena je žalost zaradi dobrega, ki ga uživa drugi človek. Sv. Janez Zlatousti pravi, da je zavistnež slabši od skopuha – če se skopuh zadovolji s tem, kar ima, si zavistnež prizadeva, vse dokler drugi ne bodo imeli ničesar. Če pa nas napade žalost zaradi življenja ali na primer tega, da smo sami, pa je v ozadju tega vedno pomanjkanje vere v Božjo previdnost.

Lenoba

Širše je mišljena kot duhovna lenoba. Prvotni grški izraz akedía zajema splošno stanje odpora, utrujenosti, nezanimanja, mlačnosti. Menihi so jo imenovali tudi opoldanski demon, tisti, ki napade sredi dneva, ko mineta gorečnost in želja po delu. Biti len ne pomeni, da ničesar ne storimo, ampak da naredimo samo tisto, kar se nam ljubi.

Požrešnost

Sv. Janez Kasijan piše, da nam požrešnost ponavadi predlaga, da bi jedli pred določenim časom, nagiba nas k temu, da bi jedli preveč in da jedi ne iščemo glede na njihovo pravo koristnost, ampak samo zato, da bi zadovoljili sladkosnednost. Na splošno požrešnost pomeni, da ne vidimo več objektivnega dobrega, ampak subjektivni užitek, povezan s stvarmi.

Nečistost

Tu nista mišljena spolnost in spolni užitek. Greh nastane ob kočljivi vključitvi naslade. To neurejeno uživanje se začne takoj, ko se spolnost odvrne od svojega namena – podaritve – in postane polastitev, piše katekizem.

Vir: Umetnost očiščevanja srca, Špidlík Tomáš, 2006

Tags:
grehjeza
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.