Ste se kdaj vprašali, kaj vpliva na dolgo življenje pri ljudeh? Mediji nas od vsepovsod obveščajo o tem, kaj je zdravo jesti in kaj ne; kako se moramo gibati, da ostanemo prožni tudi v starosti; o navadah, ki jih moramo opustiti, da si ohranimo zdravje. Premalo pa se govori o tistem, kar je v resnici še pomembnejše.
V sardinski vasici živi prek 100 stoletnikov
Psihologinja Susan Pinker je raziskovala, kaj v resnici najbolj vpliva na dolgo življenje. Na pot raziskovanja se je podala na Sardinijo, natančneje v vas Villagrande. Tam namreč živi prek sto stoletnikov, kar pa je še bolj osupljivo, je to, da so ti stoletniki obeh spolov in da je razmerje moških in žensk, ki so stari 100 let ali več, 1 : 1.
V tej vasici so hiše postavljene tesno skupaj, ljudje pa se redno srečujejo na cerkvenem trgu, na ozkih uličicah in po stanovanjih. Vsi stoletniki, s katerimi je govorila, so imeli, kot se je izrazila, stalno polno kuhinjo. Od ljudi, ki skrbijo zanje, do obiskovalcev – nikoli niso dolgo časa zares sami. Vedno jih obkrožajo sorodniki, prijatelji, sosedje.
Preberite še:
3 nauki o veselju ”najsrečnejše ženske vseh časov”
Nenavadna odkritja glede dolgega življenja
V neki drugi raziskavi, ki so jo tudi opravljali med starostniki in v njej preučevali vplive različnih okoljskih in družbenih dejavnikov na dolžino življenja, so odkrili nekaj podobnega.
Med vsemi dejavniki, ki jih lahko predvidimo kot vpliv na dolgo življenje, so se čist zrak, uravnotežen krvni tlak in vpliv telesne teže znašli pri dnu. Tem dejavnikom sledijo telesna aktivnost, okrevanje po srčni bolezni ter opustitev čezmernega pitja alkohola in kajenja.
Ključ je v odnosih
Čisto pri vrhu seznama dejavnikov, ki najbolj podaljšajo dobo življenja starostnikov, pa so odnosi. To so odnosi z najbližjimi, torej tistimi, ki jih imamo najraje, na katere se lahko zanesemo in jim zaupamo. Niso pa pomembni le ti odnosi. Na prvem mestu je namreč, presenetljivo, socialna integracija, kar dobesedno pomeni vključenost in interakcija z ljudmi, ki jih srečujemo mimogrede v vsakdanjem življenju.
Ugotovili so namreč, da tudi klepet npr. s prodajalko v trgovini, natakarjem v lokalu, kamor zahajamo na kavo, ali nekaj izmenjanih besed s poštarjem pomembno vplivajo na to, kako dolgo živimo.
Preberite še:
Junakinja, ki je nasilje premagovala z lepoto
Najpomembnejši je osebni stik
Pri tem je treba poudariti, da je bistveno, da imamo z ljudmi oseben stik in ne le takega, ki ga ohranjamo prek telefonov ali socialnih omrežij.
Srečanje s človekom iz oči v oči namreč sprosti celo kaskado kemijskih prenašalcev v možganih, med njimi oksitocina in dopamina, ki sprožijo odziv zaupanja, znižajo raven kortizola in s tem zmanjšajo stres, zmanjšajo raven bolečine in povečajo ugodje ter dobre občutke.
Odnosi s soljudmi podaljšajo življenje
Kaj lahko izluščimo iz omenjene raziskave? Odnosi s soljudmi so še kako pomembni, zato ni niti dobro niti prav, da se iz družbe izključujemo – bodisi sami sebe ali da iz družbe izključimo tiste, ki so manj prilagojeni.
Ljudje smo bitja odnosov. Naj nam delo, pomanjkanje časa ali kaj drugega ne bo izgovor za to, da ne bi več vstopali v odnose. Dobri, lepi in pozitivni odnosi s soljudmi nas dobesedno hranijo (in so pomembnejši od še tako zdrave prehrane), zato je vanje vredno investirati našo ljubezen, čas in trud.
V zameno bomo dobili tako kakovost odnosov, ki nas bodo bogatili, kot tudi kvantiteto. Naš čas bo namreč dobesedno pomnožen, če bomo šli po poti stoletnikov s Sardinije.
Preberite še:
Kozma Ahačič – jezikoslovec, ki je premagal Gorana Dragića in Ilko Štuhec
Preberite še:
Kako biti dobra reklama za našo vero?
Preberite še:
Bodo družbena omrežja nadomestila medčloveške odnose?
