Aleteia

To je najstarejša in najmanjša vojska na svetu

© Musei Vaticani, Governatorato SCV
Deli
Komentar

Prvi švicarski gardisti so v Vatikan prišli že pred 512 leti

Bogata Švica je v zadnjih stotih letih najbolj znana po mlečnih čokoladah, urah, bankah, švicarskem nožu, zdravilih in prestižnih smučarskih središčih. Pred tem pa je bila alpska država bolj znana po nečem drugem – po svojih vojakih.

Švica kot evropski “rezervoar” vojaških najemnikov

Močni in visokorasli Švicarji so bili namreč cenjeni najemniški vojaki v drugih državah, na primer v Franciji. Tu so od leta 1490 varovali francoske kralje.

Okoli tisoč švicarskih gardistov je tako branilo kralja Ludvika XVI. avgusta 1792, ko je revolucionarna nacionalna garda napadla kraljevo palačo Tuileries.

Boj do zadnjega

Pogumni Švicarji so do konca zavračali pozive k vdaji, saj je bilo to zanje sramotno. Borili so se skoraj do zadnjega. Spopade je preživelo le okoli tristo Švicarjev, od katerih jih je pozneje zaradi ran in pobojev umrlo še okoli dvesto.

Public Domain

Leta 1506 pridejo v Vatikan prvi švicarski gardisti

Poleg francoskega kralja in nekaterih drugih vladarjev so švicarski gardisti branili tudi papeža. 22. januarja 1506 so tako v Vatikan oziroma Rim v času papeža Julija II. prišli prvi švicarski gardisti.

Od takrat naprej – torej neprekinjeno že 512 let – švicarska garda pod sloganom pogumen in zvest (latinsko acriter et fideliter) varuje papeže.

6. maj 1527

Zelo pomemben dan v življenju papeških švicarskih gardistov je 6. maj, in sicer v spomin na 6. maj leta 1527, ko je pri varovanju umika papeža Klemna VII. iz obleganega Rima (v času tako imenovanega Sacco di Roma, plenjenja Rima) padlo 147 od 189 gardistov.

Papeški švicarski gardisti, ki so znani po svojih značilnih barvitih rumeno-modro-rdečih renesančnih oblačilih in helebardah (zdaj imajo na razpolago seveda tudi sodobno oborožitev), so še zadnji ostanek nekdaj močne švicarske najemniške tradicije.

Antoine Mekary | ALETEIA | I.MEDIA

Konec najemništva, edina izjema je Vatikan

Najemništva je bilo namreč konec leta 1874, ko je dopolnilo k švicarski ustavi švicarskim državljanom prepovedalo vojskovanje v tujini za tuje države. Edina izjema je bila švicarska garda v Vatikanu.

Papeška švicarska garda, ki velja za najstarejšo in najmanjšo vojsko na svetu, šteje sto mož. Ti so stari od 19 do 30 let, so neporočeni, katoličani, državljani Švice, imajo vsaj srednješolsko izobrazbo, so visoki najmanj 174 centimetrov in so opravili osnovno vojaško urjenje v švicarskih oboroženih silah.

Najemniki kot temelj švicarskih bank

Manj znano je, da so bili v preteklosti švicarski najemniki, ki so varovali evropske vladarje in se vojskovali v nešteto vojnah po Evropi, temelj zdaj ene od najmočnejših švicarskih gospodarskih panog  ̶  bančništva.

Prav denar, ki so ga prinašali najemniki domov, je namreč v 18. stoletju omogočil razcvet bančništva in Švico popeljal na pot bogastva.

Dokumentarni film o gardistih

Ob 512. obletnici delovanja papeške švicarske garde so v Vatikanu predstavili dokumentarni film o tej majhni vojski, s katerim želijo med mladimi Švicarji vzbuditi zanimanje za vključitev v švicarsko gardo.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.