Obsesivno-kompulzivna motnja (OKM) je anksiozna motnja, ki jo zaznamujejo vsiljive misli (obsesije), te pa povzročajo nelagodje, strah, skrbi. Običajno to anksioznost spremljajo ponavljajoča se vedenja, s katerimi želijo posamezniki olajšati nelagodje, t. i. kompulzivna vedenja.
Ljudje z OKM se pogosto vedejo na določen način, da bi se tako osvobodili obsesivnih misli, a jim to prinese zgolj kratkotrajno olajšanje. Hkrati se zavedajo, da so njihove misli in vedenja neracionalna, vendar čutijo, da morajo opraviti kompulzije, da se jih znebijo.
Vzroki
Natančen vzrok za OKM ostaja neznanka. Dejavniki, ki najverjetneje pripeljejo do tega, pa so poškodbe glave, infekcije in nenavadno delovanje v nekaterih delih možganov. Tudi geni pri tem igrajo pomembno vlogo.
Simptomi OKM se lahko pojavijo že v otroštvu. Večina ljudi diagnozo dobi okoli 19. ali 20. leta, medtem ko nekateri simptomov ne kažejo tudi do 30. leta.
Preberite še:
Kako lahko vsakodnevno poslušanje glasbe izboljša vaše zdravje
Preberite še:
Stres ni nujno negativen. Z njim lahko zdravje tudi izboljšamo.
Simptomi
- Ponavljajoče se “prepovedane” misli, ki se nanašajo na spolnost, vero ali škodovanje (drugim ali sebi).
- Potreba po stalnem redu in pretiran strah pred umazanijo.
- Ponavljajoče se vedenje kot odziv na misli in obsesije: preverjanje določenih dejanj znova in znova, organiziranje stvari na določen način, večkratno umivanje rok zaradi strahu pred okužbo.
- Najmanj ena ura na dan je posvečena tem mislim ali ritualnemu vedenju, kar pomembno vpliva na dejavnosti in odnose.
- T. i. “tiki”, ko so na primer ponavljajoče mežikanje, obrazni tiki, tresenje glave, odkašljevanje, glasno vdihavanje, stokanje.
Diagnoza
Priporočljiv način, kako postaviti diagnozo v primeru OKM, je pogovor z osebo in njenimi družinskimi člani.
Prav tako je priporočljivo opraviti fizični test, da se lahko izključi fizične vzroke za pojav simptomov, in pa pridobiti psihiatrično oceno, da se izključi duševne motnje.
Zdravljenje in terapija
Zdravljenje OKM poteka v kombinaciji z zdravili in vedenjsko terapijo. Med zdravili, ki se jih uporablja, so antidepresivi, antipsihotiki in stabilizatorji razpoloženja. Tudi psihoterapija je učinkovita pri obravnavi takšnih primerov.
Med terapijo je oseba izpostavljena določeni situaciji, ki sproži obsesivne misli, nato pa se postopoma uči prenašati tesnobo, ki jo občuti in se upira nuji, da bi začela s kompulzivnim vedenjem.
Kdaj poiskati pomoč?
OKM je dolgotrajna, kronična bolezen, a večina z zdravljenjem doseže izboljšanje simptomov.
Večina ljudi se sem in tja vede kompulzivno (večkrat kaj preverimo, nenehno pogledujemo na družabna omrežja …). Vendar pa občasne močnejše obsesije in kompulzije še ne pomenijo motnje. Tudi potreba po čistoči in urejenosti je lahko zgolj osebnostna poteza.
Diagnozo OKM postavimo šele takrat, ko so obsesije ter kompulzije tako pogoste in močne, da povzročajo močno tesnobo in ovirajo normalno delovanje. Takrat je nujno, da poiščemo pomoč. Ker se nezdravljena OKM s staranjem slabša, je treba ukrepati takoj, ko opazimo simptome.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Preveda in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
“Kar 40 let sem potrebovala, da sem se odločila.”
Preberite še:
“Kar se nam dogaja, je odsev tega, kar nosimo v sebi”
