Aleteia

Kateri pa je tvoj izgovor, da ne moliš?

MĘŻCZYZNA PRZY KOMPUTERZE
Kevin/Unsplash | CC0
Deli

K molitvi se je včasih treba kar malo "brcniti"

Spoznaj sedem najpogostejših izgovorov, da ne molimo. Kakšni pa so tvoji?

1. Sem že molil

Včeraj … Pred enim tednom … Ko sem bil otrok … Ali pa: molil sem, pa nisem bil uslišan … Življenje z Bogom, kakor vsak drug odnos, zahteva, da sva skupaj – pogovor, skupno preživljanje časa, odprtost srca. Molitve ne moremo “odkljukati” enkrat za vselej. Postati mora del življenja.

Bog hoče, da mu govorim o sebi, o hrepenenjih in vsem, kar me boli. Ne izpolni pa vsake moje prošnje. Zakaj ne? Enkrat hoče, da se naučim vztrajnosti, drugič hoče, da spregledam, da zadeva zame pravzaprav ni pomembna, spet tretjič pa hoče pokazati nekaj več. Pogosto težko razumemo, kaj. In večkrat to izvemo šele “na drugi strani”.

2. Pozneje

Molitev prelagamo na večer, na starost ali na nekaj drugega – ko končam ta projekt, ko bodo otroci zdravi, ko bom imel več časa. O, ja, takrat bom res molil! Težava je, da tega “pozneje” morda sploh ne bo. Moje življenje se dogaja tukaj in zdaj, zato ga že tukaj hočem preživljati z Bogom. Tudi takrat, ko je vsega preveč in ko so otroci bolni. Če zaspim in nimam časa za dolg pogovor z Bogom, se vsaj pokrižam in ga prosim, da poskrbi za dan, ki je pred mano, za moje drage, zame. “Ljubi me tukaj in zdaj,” me prosi Gospod.

 3. Sem živčen, žalosten, srečen, preprosto nisem razpoložen

Molitveno razpoloženje ne obstaja. Čeprav je občutek Božje bližine lepa in pomembna izkušnja, ni nujen za zveličanje. Veliko svetnikov je leta in leta živelo brez takih občutij –  sveta Mati Terezija je tako trpela 50 let! Mojstri duhovnega življenja pravijo, da Bog daje taka obdobja “temne noči” ali “puščave” vsaki duši, ki Ga iskreno išče. Zato da bi Ga ljubila, ker je Bog, in ne, ker ji molitev prinaša veselje.

PRAYER
Photo by Olivia Snow on Unsplash

4. Trenutno nimam kaj prositi

Tudi če je to res (?!), se spodobi zahvaliti se za življenje in vse, kar nam daje dobri Bog in ga prositi za to, kar potrebujejo drugi ljudje. Molitev ni le prošnja, ampak tudi zahvaljevanje, kesanje in slavljenje.

5. Nočem sitnariti Bogu

Ampak On hoče, da Mu sitnarimo! Ustvaril me je iz ljubezni in iz te same ljubezni me ohranja v vsakem trenutku mojega življenja. J. R. R. Tolkien v eni svojih zgodb navaja lepo legendo, ki angela varuha opisuje kot poosebljeno skrb Boga: Bog človeka tako močno ljubi, da njegov pogled postane oseba – angel. Ali res lahko ignoriramo tako zanimanje in skrb?

6. Ne znam

Nihče pravzaprav ne ve, kako moliti. Najlažje je  začeti: “Gospod, ne vem, kako naj se pogovarjam s Teboj …” Najdemo lahko goro knjig, v katerih avtorji opisujejo svojo molitev ali podajajo nasvete za dobro molitev.

7. Nimam časa

No, to je lahko celo res in ni le izgovor. Če svojega časa ne organiziram in v svojem urniku ne določim časa za molitev, najverjetneje zanjo časa res ne bo. Tudi o tem se lahko pogovorim z Bogom: “Spomni se nečesa, jaz sem brez idej. Daj mi moči, da najdem čas za pogovor s Teboj.”

Pomagajo lahko tudi različna opozorila: rožni venček v obliki prstana, križ na vratu, fotografija na steni, budilka na telefonu ob treh popoldne – ob uri Božjega usmiljenja, uri Jezusove smrti na križu … Možnosti je nešteto.

Kdor ima otroke, bo prepoznal ta primer: starši svoje otroke ves čas opominjamo na različne obveznosti – na uro, ko je treba v šolo ali na popoldanske dejavnosti, na trenutek, ko je treba umiti zobe in končno iti spat. Tako lahko našo mamo Marijo prosimo, da naj nas spomni, da je čas za pogovor z Bogom.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.