Podatki, ki jih hranijo evangeliji, nam sporočajo, da je Jezus opravljal svojo rokodelsko obrt v Nazaretu (Mr 6,3) in da je začel z javnim delovanjem, ko je bil star okrog trideset let (Lk 3,23). V času poslanstva mu je sledilo nekaj žensk (Lk 8,2−3), z nekaterimi pa je ohranjal prijateljski odnos (Lk 10, 38−42).
Izrecnih navedb ni
Čeprav ni nikoli omenjeno, da bi bil samski, poročen ali vdovec, se evangeliji nanašajo na njegovo družino, na njegovo mater, na njegove “brate in sestre”, a nikoli na njegovo “ženo”. Ta molk je zgovoren. Jezus je bil poznan kot Jožefov sin (Lk 3,23; 4,22; Jn 2,45; 6,42), in ko je Nazarečane presenetilo njegovo poučevanje, so vzkliknili: “Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?” (Mr 6,3)
Nikjer se ne sklicujejo na to, da je Jezus imel ali da naj bi imel ženo. Izročilo ni nikoli govorilo o Jezusovem morebitnem zakonu. Tega pa ni storilo, ker bi se jim zdel za podobo Jezusa (ki je zakonu povrnil prvotno dostojanstvo, Mt 19,1−12) sramoten ali neskladen z vero v Kristusovo božanstvo, temveč ker je upoštevalo zgodovinska dejstva.
Če bi želeli prikriti stvari, ki bi lahko osramotile vero Cerkve, zakaj je izročilo Jezusov krst v roke Janeza Krstnika, ki je podeljeval krst odpuščanja grehov? Če bi prvotna Cerkev želela prikriti Jezusov zakon, zakaj ni med osebami, ki so jih povezovali z njim, prikrila prisotnosti določenih žensk?
Preberite še:
Kako to, da je imel Jezus toliko ženske družbe?
Preberite še:
Eva v raju sploh ni jedla jabolka!
Poročen?
Kljub temu so se začele širiti nekatere trditve, ki zagovarjajo idejo, da je bil Jezus poročen. Podpirajo jih predvsem navajanja splošnih naukov in običajev rabinov v 1. st. po Kristusu.
Ker je bil Jezus rabin, celibat pa je bil med rabini tiste dobe nepredstavljiv, bi moral biti poročen (čeprav so obstajale izjeme, kot je rabin Simeon ben Azai, ki je na obtožbe, da je samski, odgovarjal: “Moja duša je zaljubljena v Toro. Drugi lahko nadaljujejo svet,” babilonski Talmud, b. Yeb. 63b). Zato nekateri zatrjujejo, da naj bi se Jezus, tako kot vsak pobožni Jud, poročil pri dvajsetih letih in potem zapustil ženo in otroke, da bi lahko izpolnjeval svoje poslanstvo.
Odgovora na ta pomislek sta dva:
1.) Obstajajo dokazi, da je v judovstvu v 1. st. obstajal celibat. Jožef Flavij, Filon in Plinij starejši poročajo o esenih, ki so živeli v celibatu, in vemo, da so bili nekateri iz Kumrana samski. Filon (De vita contemplativa) tudi pripoveduje, da so “terapevti”, skupina asketov iz Egipta, živeli v celibatu.
Poleg tega so bile nekatere slavne osebnosti v egiptovski tradiciji, kot je na primer Jeremija, samske. Kot pravi rabinsko izročilo, je celo Mojzes živel v spolni vzdržnosti, da je ohranjal tesen odnos z Bogom. Tudi Janez Krstnik se ni poročil. Celibat je bil torej redek, ne pa nekaj nezaslišanega.
2.) Tudi če ne bi nihče v Izraelu živel v celibatu, ne bi mogli sklepati, da je bil Jezus poročen. Podatki kažejo, da je hotel ostati samski, in veliko razlogov podpira to možnost kot hvalevredno in primerno, saj ravno celibat poudari Jezusovo edinstvenost glede na judovstvo tedanjega časa.
Prav tako je to bolj skladno z njegovim poslanstvom. Ne da bi podcenjeval zakon in ne da bi zahteval od svojih učencev, da živijo v celibatu, izraža, da je razlog Božjega kraljestva (prim. Mt 19,12) – Božja ljubezen in ljubezen do Boga, ki jo on pooseblja – nad vsem. Jezus je hotel biti samski, da bi ta ljubezen imela večji pomen.
Vir: Juan Chapa: 50 vprašanj o Jezusu
Preberite še:
Je Jezus res obstajal?
Preberite še:
Ni vse v “performansih”. Slovenska kultura živi drugje
Preberite še:
Mož iz Vipave, ki se je zapisal v rusko zgodovino
