Starši se pogosto sprašujejo, koliko pomagati otrokom pri šolskih obveznostih. V veliko družinah namreč velja prepričanje, da če so starši sami zmogli narediti šolo brez pomoči, potem bo to uspelo tudi njihovim otrokom. Zakaj bi sedeli z njimi pri domačih nalogah, če pa je šola njihova odgovornost?
Otroci so različno nadarjeni
Zakonska in družinska terapevtka Andreja Poljanec ob tem opozarja, da pogosto starši od otrok pričakujejo popolnost oziroma večjo pridnost in odgovornost, kot jo otroci v resnici zmorejo.
“Otroci so različno nadarjeni. Imajo različno sposobnost koncentracije in spomina. So bolj ali manj umirjeni in ambiciozni ter vsakega zanima kaj drugega. Kljub temu šolski sistem zahteva določene stvari, za katere je – ne glede na to, ali jih zanimajo ali ne – dobro, če jih otrok zadovoljivo dosega in jim sledi,” navaja Poljančeva.
Preberite še:
5 iger, ki se jih lahko igrate z otroki, tudi ko ste na smrt utrujeni
Preberite še:
Kako doseči, da bodo vaši otroci redoljubni?
Najstnik potrebuje odraslega
Poudarila je tudi, da se starši in otroci dobro počutijo, če s trudom, vztrajnostjo in pomočjo drugemu v stiski razvijajo pripadnost in povezanost ter občutek varnosti, sprejetosti in prepoznanosti.
“Otrok še nima zrelih možganskih predelov, ki omogočajo kakovostno predvidevanje prihodnosti, pa tudi ne dovolj lastnih izkušenj za kakovostno ureditev življenja. V obdobju najstništva se v njegovih možganskih povezavah dogaja destrukcija, kar dodatno pripomore k raztresenosti, impulzivnosti, slabi koncentraciji ipd. Vsega tega stresa niti slučajno ne zmore kakovostno uravnavati sam,” pravi družinska terapevtka.
Da se umiri, zato najstnik potrebuje odraslega, ki ga bo začutil, mu pri umirjanju pomagal ter mu stvari pojasnil, ga vzel resno in si zanj vzel čas.
Preberite še:
Sedem nasvetov papeža Frančiška, kako biti dober oče
Vloga očeta
Pomembno je tudi, da se starši zavedajo, da skrb za otroke ni samo materina vzgojna naloga.
Za otroke je izjemno dragoceno, če ob očetu izkušajo, da se mu zdi vredno ali mu je celo v veselje ukvarjati se z njimi tudi pri stvareh, ki niso najbolj prijetne (poštevanka, enačbe, slovnica …). Včasih se materam zdi, da morajo za otroke, šolo in gospodinjstvo poskrbeti same in da je zadosti, če možje prevzamejo skrb za hišo, šport, tehnične stvari idr.
Žal taka porazdelitev pogosto vodi v izgorelost ali vsaj živčnost tistega, ki prevzame skrb za otroke. Očetova zavzetost ob sinovih in podpora njihovi mami je pomembna za občutek umirjenosti in zadovoljstva.
“Če v starševstvu sodelujemo v lepem in dobrem, je utrujenost, ki nas ob tem spremlja, prijetna in smo drug drugega veseli in drug drugemu hvaležni, da smo se srečali in povezali,” še pravi Poljančeva.
Prispevek je bil kot odgovor na vprašanje bralke najprej objavljen v Naši družini, prilogi Družine.
Preberite še:
Kako vzgajati otroke, da bodo bolj hvaležni in veseli
Preberite še:
Kaj reči otroku, ko se pripeti nekaj hudega?
Preberite še:
Tragedija, ko mama zboli
