Post je tik pred vrati. To pomeni 40 dni brez čokolade, kajne? Ali kristjani tega ne počnemo že stoletja?
V nasprotju s splošnim prepričanjem čokolada ni edina postna odpoved. Pa ne le zato, ker krščanstvo čokolade ni poznalo do 16. stoletja, ko so jo v Evropo prinesli iz Srednje Amerike. Že skozi vso zgodovino so bili kristjani vajeni, da so se v postnem času odpovedali najrazličnejšim vrstam hrane in se na ta način tesneje povezali z Jezusom v puščavi.
Kot je zapisano v evangeliju po Luku, se je Jezus ”vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen” (Lk 4,1-2).
Preberite še:
To je skrivnostni meniški red
Če upoštevamo Jezusov post (in se zavedamo, da večina ljudi ne zdrži štirideset dni brez hrane), so se kristjani že od petega stoletja dalje v postnem času odpovedovali različnim stvarem. Kot je zapisal zgodovinar prve Cerkve, Sokrat Carigrajski, so kristjani na različnih območjih upoštevali različne postne postave.
“Nekateri se odpovedo slehernemu živemu bitju, drugi pa izmed vseh živih bitij jedo le ribe. Drugi poleg rib jedo tudi perutnino, kajti kot je zapisal Mojzes, so bile ptice ustvarjene skupaj z ribami; nekateri v postu ne uživajo sadežev s trdo lupino in jajc. Spet drugi jedo le suh kruh, nekateri pa niti tega ne; nekateri se postijo do devete ure, nato pa uživajo vse vrste hrane.”
Več stoletij je veljal običaj, da so kristjani v dnevu pojedli le večerni obrok, vseh štirideset dni pa je bilo prepovedano uživati meso in vino. Številne Pravoslavne cerkve, med njimi tudi Antiohijska pravoslavna cerkev, so v postu ohranile ta stroga pravila.
Preberite še:
Pot v Compostelo že poznate, kaj pa pot ob Jordanu?
Preberite še:
Moliti rožni venec je tako, kot bi … Jedli čokolado.
“Prvi postni teden je posebej strog. V ponedeljek, torek in sredo velja popolni post. V praksi lahko to zdrži le malo ljudi. Nekateri morajo vsak dan po sončnem zahodu pojesti kakšno malenkost. Številni verniki se v celoti postijo v ponedeljek, nato pa v torek zvečer jedo le nekuhano hrano (kruh, sadje in oreške). V sredo se postijo do konca bogoslužnega obreda.
Od drugega do šestega postnega tedna se upošteva splošna postna postava. Mesa, živalskih produktov (sira, mleka, masla, jajc, masti), rib (hrustančnic), olivnega olja in vina (vseh alkoholnih pijač) se med tednom v postnem času ne uživa. Hobotnice in drugi lupinarji so dovoljeni, prav tako rastlinsko olje. Ob koncu tedna sta dovoljena olivno olje in vino.
V skladu z običaji v samostanih se v postnem času med tednom užije en obrok dnevno, ob koncu tedna pa dva.”
Preberite še:
Limona v kozmetiki? Preberite, za kaj vse jo lahko uporabite
Preberite še:
Sestavine v kozmetiki, ki se jim morate izogibati
Večina postnih predpisov se je skozi stoletja nenehno spreminjala. V Katoliški cerkvi strogi post trenutno velja na pepelnično sredo, veliki petek in vse postne petke. Kakršnakoli druga odpoved je osebna odločitev vsakega posameznika. Če se ljudje ne odpovedo ničemur drugemu, to ni greh, čeprav Cerkev močno priporoča opravljanje pokore.
Direktorij za ljudske pobožnosti in bogoslužjepojasnjuje te pobožne navade.
“Kljub razkristjanjenju današnje družbe verno ljudstvo jasno spoznava, da moramo v postnem času duše obračati k stvarem, ki nekaj štejejo; da sta potrebna evangeljsko prizadevanje in življenjska skladnost, uresničena v dobrih delih in odpovedi temu, kar je odvečno in razkošno, pa tudi v znamenjih solidarnosti s trpečimi in potrebnimi.”
Preberite še:
Red, ki se je v Slovenijo vrnil po 200 letih
Pomemben del postnih odpovedi je, da svoje misli in srca obrnemo k Jezusu. Če nas pri tem karkoli ovira, na primer čokolada, potem je post primeren čas, da vadimo samoodpoved. Kristjani moramo natančno razločevati, kaj nas v življenju ovira pred osebnim odnosom z Jezusom in se odločiti za postno odpoved, ki bo koristila našemu duhovnemu življenju.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
