Prepirov ne maramo in za marsikoga je to tabu, saj je pogosto mnenje, da se v zdravih odnosih ne prepira. A ideja o ljubezni brez prepiranja je zgrešena. Tako nam jo pogosto prikažejo v filmih, v vsakdanjem življenju pa je precej drugače.
Konflikti izvirajo iz naše različnosti, drugačnih potreb in pogledov. So del vsakega globljega odnosa. Skrbeti nas mora, ko jih ni, in ne takrat, ko so. Ključno pa ni vprašanje, zakaj se prepiramo, ampak kako se prepiramo.
Izsledki raziskav Howarda Markmana in Scotta Stanleyja z univerze v Denverju pokažejo, da lahko prek načina prepiranja do 80 odstotkov natančno predvidimo, ali bo odnos zdržal ali ne.
Kako se dobro prepirati? Tu je šest načel, ki lahko pomagajo, da prepiri postanejo priložnost za razvoj zveze in ne za začetek krize.
1. Ne bežimo od konfliktov
Ko nam nekaj ni všeč, spregovorimo o tem. Ne tlačimo jeze v sebi. Ko v sebi dušimo žalost, občutek, da nam je nekdo storil krivico, ali bes, se jeza v nas nabira, potlačena čustva pa se vračajo z veliko večjo močjo in se še pogosteje in nenadzorovano izražajo. Zato težave rešujmo takoj.
Preberite še:
Zakaj je otrokom dobro dovoliti, da se prepirajo
Preberite še:
Ko bi ji tašča z veseljem prisolila dve okrog ušes, jo je objela in pomirila
2. Ne bodimo malenkostni
Pomislimo, kaj nas jezi pri drugi osebi. Poskušajmo na to pogledati z razdalje in oceniti, ali je zadeva res tako pomembna. Pogosto se namreč prepiramo zaradi nepomembnih tem, s tem pa za sabo potegnemo nesoglasja, ki bi jim res morali posvetiti pozornost in se o njih pogovoriti.
Ko se naslednjič jezimo, se raje vprašajmo: “Kaj me pravzaprav zares moti? Zakaj je zame to tako pomembno?”
3. Jasno navedimo razlog za prepir
Se tudi vam dogaja, da po prepiranju razmišljate, zakaj ste se pravzaprav prepirali? Najbrž vsaj kdaj … Zato poskrbimo, da jasno povemo, kaj nas je zmotilo. Konflikti, v katerih jasno navedemo razlog za nesoglasje, se pogosto razrešijo sami od sebe.
Preberite še:
Bodo družbena omrežja nadomestila medčloveške odnose?
4. Govorimo o svojih čustvih
Pomembno je prepoznati svoja čustva in jih predstaviti sogovorniku. To ni preprosto, saj radi najprej obtožujemo, namesto da bi spregovorili o tem, kaj se dogaja v nas.
Les in Leslie Parrott nam ponujate recept, kako se lotiti pogovora: “Ko v primeru X delaš Y, čutim Z.” To je v praksi videti nekako tako: “Ko sva s prijatelji in se norčuješ iz mene, čutim jezo in negotovost,” ali pa: “Ko pred drugimi govoriš o mojih težavah v službi, me je sram in se čutim samo.”
5. Pazimo na svoje besede
Ob čustvenih izbruhih lahko izgovorimo besede, ki našega sogovornika globoko ranijo. Celjenje ran in obnavljanje zaupanja pa lahko trajata zelo dolgo. Zato se ugriznimo v jezik, spomnimo se na razlog prepiranja in ne obtožujmo vsepovprek.
6. Ne utapljajmo se v zamerah
Prepir vzbudi čustva, zaradi katerih vse vidimo črno ̶ belo in posplošujemo. Pomislimo, kako pogosto uporabljamo besedi vedno in nikoli. To ne pripelje nikamor in konflikt samo poglobi. Namesto tega se raje osredotočimo na bistvo in poskušajmo končati prepir.
Preberite še:
Ljubezen ima pet stopenj, a se večina parov ustavi pri tretji. Zakaj?
Preberite še:
Nekaj namigov, kako lahko svojim otrokom podarite krščanski dom
Preberite še:
Kako je idiot postal (šaljivi) prismoda
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Rok Pogačnik.
