Aleteia

Pustni dan razkriva, kje bo čez leto toča?

PIXABAY
Deli
Komentar

Pustni čas je še vedno nekaj posebnega, ko marsikje "ponorijo"

Kurent, pust, fašnik so slovenska imena za isto  ̶  za karnevalski čas.

Ponekod po Sloveniji so običaji v pustnem času močno prisotni in se ohranjajo iz roda v rod, spet drugod pa kakšnih posebnosti niti ni in se zadovoljijo le z narobe oblečeno obleko in kupljenim predolgim nosom.

Povsod pa velja, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je treba obdarovati, ko pridejo k hiši, v knjigi Praznično leto Slovencev piše Niko Kuret. Kakšni običaji so povezani s pustom in katera je najstarejša znana pustna šema na Slovenskem?

Pust in pustne šeme

Nekoč je veljalo pustno pravilo, da so se lahko šemili samo moški, a ta običaj ni dolgo zdržal.

Nenapisano pravilo je, da šemam ne smeš nič zameriti. Do vsega, kar počnejo, imajo namreč “sporočeno pravico”.

Ljudje so se šemili že pred več deset tisoč leti. Najprej menda zato, ker so menili, da se v našemljencu naseli duh rajnega prednika, pozneje zato, ker se je človek le v takšni opravi lahko približal duhu ali duhovom, ki oživljajo naravo in ji gospodujejo.

Naša najstarejša znana šema naj bi bila košuta, ki sega še v keltske čase. Ta je bila največkrat podobna konju ali kravi, z rogovi ali brez njih. Pravzaprav je bila to lesena glava na palici, prevlečena z zajčjo ali katero drugo kožo. Običajno jo je nosil fant, ki je čez sebe ogrnil rjuho. Lahko sta bila tudi dva, da je imela košuta štiri noge in ne samo dveh.

Tatjana Splichal | Družina

Vraže

  • Na pusta nekateri odnesejo smeti daleč na tujo posest. Zato jim lisica ne bo odnesla kokoši, ampak se bo oglasila pri sosedu.
  • Na pusta je treba pripraviti seme, da bo pridelek dober in ga ne bodo pokončali škodljivci.
  • Ko v Prekmurju ob pustu kuhajo svinjino, na koncu poberejo mast z vrha in jo spravijo v poseben lonček. Imenuje se Benediktova mast in ima posebno moč.
  • V Beli krajini pristriže gospodar na pust s škarjami po eno vejico na vseh štirih vogalih vinograda, da ptice ne bodo zobale grozdja.
  • Ponekod sadijo na ta dan mlado sadno drevje ali pa staro obrezujejo. Če ni pravega vremena za to, pa je treba drevje otresati. Tako se drevje prebudi, da bo bogato obrodilo.
  • Kdor ob pustu drva kolje (cepi, po. p.), je vse leto dobre volje.
  • Na pusta je treba spraviti gnoj iz hleva in ga znesti na polje. Tako se zagotovi rodovitnost.
  • Z ropotom se odganja škodo.

In še vreme

  • Zelen pust, bela velika noč.
  • Pust na soncu, velika noč na peči.
  • Če se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje.
  • Pust zjutraj oblačen, kmet ajde jeseni bo lačen.
  • Če na pustni dan deži, fižol bogato obrodi.
  • Kjer se na pusta megla vleče, tam bo toča pobila.
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.