Aleteia

Jakov Fak nam sporoča: Mogoče je!

Deli

Moč osredotočanja in "resetiranja" misli

Z Jakovom Fakom sem prvič klepetal pred skoraj natančno osmimi leti. Bila je skrajno nenavadna situacija: klical sem ga po slovenskem času sredi noči na “navadni” telefon v sobo hotela v Pjongčangu.

Da, prav v mestu, ki gosti olimpijske igre, je tedaj še v hrvaškem dresu pri le 21 letih prišel do največjega uspeha v karieri. Čeprav se je že tedaj govorilo o prestopu v slovensko reprezentanco, tega ni želel uradno komentirati. Osupnilo pa me je njegovo izvrstno znanje slovenščine – le dobrega pol leta zatem, ko je začel vaditi s slovensko ekipo.

Pozneje sva se srečala še nekajkrat, na primer ob prireditvi Miss športa, ko je bil praktično v sekundi za šaljivi video s takratno zmagovalko Žurnalovega glasovanja. Čeprav to nikakor ni spadalo pod spisek njegovih kakršnihkoli obvez.

Brez preslikave polemik

Faka vsekakor odlikujeta velika preprostost in osredotočenost. Zadnja je bila tudi eden glavnih razlogov, da je odstopil od kandidature za slovenskega zastavonošo. Četudi so bili tisti, ki so tej njegovi morebitni vlogi oporekali, v velikanski manjšini v primerjavi s številčno množico navdušencev nad tako idejo. Preprosto si nikakor ni želel, da bi se polemike iz medijev preslikale tudi v njegovo glavo.

Športnik v najžlahtnejšem pomenu besede, ki je zaradi stroke in organizacije prišel v Slovenijo. In ki se je po razhodu z botrom svojih največjih uspehov Urošem Velepcem s tem znova pogovoril in začela sta drugo poglavje sodelovanja. Treba je razčistiti račune in kreniti naprej v skupni blagor.

Skočil prek vseh polen

Še ena oteževalna okoliščina za Faka pred tokratnim nastopom so bili slabi rezultati. V ponedeljek je bil na zasledovalni tekmi namreč komaj 47., zaradi mrzlega vremena, ki ga je stopnjeval veter, pa je imel obilico težav s prstom na roki.

A je znova “resetiral” misli, ker v športu in življenju ni časa in prostora za to, da bi pretirano gledali nazaj, saj lahko to resno ohromi pogled in delovanje za “jutri”. Prek vseh pod noge zmetanih polen do zadanega cilja, torej. Mogoče je.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.