Aleteia

Sveto pismo, Don Kihot, Ben Hur … Kaj še radi berete?

By Patryk Kosmider | Shutterstock
Deli
Komentar

Ko beremo, se nam izboljšujeta spomin in koncentracija, pa tudi počutimo se boljše

Branje je dejavnost, ki bogati naša življenja. Z njim pridobimo veliko informacij, se učimo, mnogi pa beremo tudi za zabavo in sprostitev. Dobre knjige nam pomagajo, da se lažje soočimo z resničnim življenjem in vsakodnevnimi skrbmi.

Znanost namreč dokazuje, da ima prebiranje knjig pozitiven učinek na zdravje in lahko celo preprečuje nastanek alzheimerjeve bolezni v starosti.

Don Kihot in Harry Potter

Poleg Svetega pisma, ki tako glede prevodov kot glede prodaje (in – upajmo – tudi glede branja) podira vse rekorde, je najbolj prodajana knjiga vseh časov Don Kihot, znameniti roman Miguela de Cervantesa, ki je bil prvič izdan že davnega leta 1605 (prvi del) in 1615 (drugi del) ter velja za prvi roman, kot to zvrst opredeljujejo strokovnjaki.

Danes na lestvici najbolj prodajanih knjig kraljuje Harry Potter, visoko pa najdemo še Malega princa, Da Vincijevo šifro ter knjigi Alkimist in Varuh mlade rži. Med knjigami z versko tematiko pa je med najbolj prodajanimi knjigami Ben Hur: povest iz Kristusovih časov. (vir: Geediting.com)

Od Finske do Slovenije

Med najbolj pridne bralce oziroma države s tako imenovano najboljšo “bralno pismenostjo” spadajo severne dežele: Finska, Norveška in Islandija. Tudi Slovenci spadamo med bolj vnete bralce in se lahko s tem kar malce pohvalimo, kar dokazujejo tudi rezultati vseslovenskih raziskav, ki so bile objavljene v več publikacijah z naslovom Knjiga in bralci.

By Peshkova | Shutterstock

Kaj vpliva na kulturo branja?

Vzroke za to, da Slovenci radi in veliko beremo, gre najprej pripisati dobri knjižnični mreži, ki jo Slovenci zelo pogosto obiskujemo, potem pa tudi dobri dostopnosti najrazličnejših prodajnih mest za knjigo (sploh za geografsko tako majhno območje, kot je Slovenija).

Imamo pa tudi veliko število s knjigo povezanih dogodkov: Knjižni sejem, Mesto bere in drugi lokalno obarvani dogodki, Noč knjige in knjigarn, v šoli pa Bralna značka in mnoge druge pobude.

Od papirja do ekrana

V zadnjem času se je zelo povečala priljubljenost in dostopnost elektronskih knjig ter njihovo branje. A kljub temu so strokovnjaki prepričani, da se za prihodnost tiskane knjige ni potrebno bati.

Elektronska knjiga je morda resda bolj priročna in včasih cenejša izbira, a občutek, ko se zavijemo v toplo odejo s skodelico vročega čaja v rokah in s knjigo v naročju je prav gotovo nenadomestljiv.

Kako v prihodnje?

Da smo Slovenci zelo “pridni bralci”, ki knjige radi beremo, kupujemo in si jih podarjamo, morda izhaja tudi iz dejstva, da imamo veliko število književnikov in prevajalcev ter dobrih, kakovostnih knjig, ki jih izdajamo.

Poskrbimo za to, da bomo otroke še naprej spodbujali k branju in jih navdušili za knjige; pomembno pa je, da tudi sami večkrat vzamemo knjigo v roke in smo otrokom in drugim s tem najboljši zgled.

Pri tem nam je lahko v spodbudo zdaj že skoraj pregovorna misel pesnika Toneta Pavčka: “Če ne bomo brali, nas bo pobralo!”

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.