Aleteia

Vera in znanost ne gresta skupaj? Ne drži

TELESCOPE
Deli

Ste vedeli, da ima Vatikan enega najbolj naprednih observatorijev na svetu?

Če ponekod še vedno velja prepričanje, da Katoliška cerkev ne mara znanstvenikov, po drugi strani odkrivamo, da je bil vatikanski observatorij eden prvih svoje vrste in ob svoji ustanovitvi najbolj napreden v takratnem svetu.

Reforma koledarja

Papež Gregor XIII. je leta 1582 v želji, da bi popravili nedosledja, ki so se pojavila zaradi uporabe julijanskega koledarja, zbral ugledne astronome in fizike iz vsega takrat znanega sveta, da bi skupaj naredili bolj natančen koledar. Pomembno vlogo je odigral jezuit in matematik Christopher Clavius. Ta je ob pomoči drugih natančno izračunal nesorazmerje glede ur, ki se je pojavilo, in predlagal uvedbo prestopnega leta.

PUBLIC DOMAIN
POPE GREGORY XIII.

Podpora kar trem observatorijem 

Da so znanost in astronomijo papeži resnično vzeli zares, nam pove podatek, da so bili solastniki ne enega, ampak kar treh različnih observatorijev (observatorij Rimskega kolegija, danes znanega kot Papeška univerza Gregoriana, observatorij na Kapitolskem griču in Specola Vaticana). Višek astronomskih dejavnosti v Vatikanu se je zgodil v sredini 19. stoletja, ko so se astronomi trudili raziskati in popisati vsa nebesna znamenja.

PUBLIC DOMAIN

Posebej znan med astronomi je jezuit Angelo Secchi z Rimskega kolegija, ki s svojo inovativno metodo iskanja in poimenovanja zvezd, imenovano spektralna razvrstitev zvezd, danes velja za enega od očetov moderne astronomije.

Politika in mesto Rim povzročata težave

Potem ko je bila leta 1870 uradno ustanovljena italijanska država so papeški observatoriji postali državna last. Kljub temu to papeža in njegovih znanstvenikov ni odvrnilo od tega, da ne bi še naprej raziskovali. Tako je kljub takratnemu močnemu prepričanju, da Cerkev nasprotuje znanosti, papež Leon XIII. uradno znova odprl observatorij Specola Vaticana (1891) s pomočjo močne finančne podpore Katoliške cerkve.

CC BY-SA 3.0

Kljub tej podpori so se čez čas pojavile nove težave. Kmalu po ponovnem odprtju observatorija je Rimski kolegij zbral več astronomov v želji, da bi naredili največji popis znanega neba do takrat. Toda morali so priznati premoč mestu Rim. Luči nenehno rastočega mesta so preveč ovirale raziskovanje neba, zato je Papež Pij XI. preselil observatorij v Castel Gandolfo.

Eden najboljših observatorijev na svetu

50 let pozneje je urbanizacija znova dohitela astronome. Tako so sklenili, da je observatorij najboljše preseliti v zvezno državo Arizona v ZDA.  Danes je observatorij znan kot vatikanska astronomska raziskovalna skupina (VORG) in deluje v sodelovanju z univerzo v Arizoni. Danes je ta raziskovalna skupina znana po tem, da ima enega najboljših teleskopov na svetu. Skupaj z univerzo so namreč ob finančni pomoči več skupin skonstruirali vatikanski napredni tehnološki teleskop (VATT).

CC BY-SA 3.0

Vir: www.vofoundation.com

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.