Statistike kažejo, da ima večina katoličanov doma Sveto pismo, vendar ga bere pičlih pet odstotkov. Večini se zdi Sveto pismo dolgočasno ali pa so si o njem ustvarili napačno mnenje.
Kljub temu je Sveto pismo izjemno zanimivo čtivo: gre za 73 knjig, ki so bile napisane v obdobju dva tisoč let. V njem je opisana najzanimivejša zgodba človeštva, in sicer človekovo iskanje Boga in njegovo postopno razodevanje.
Zato svetopisemska zgodba predstavlja zgodbo vsakega izmed nas. A kako naj ga beremo?
Preberite še:
Sveto pismo, Don Kihot, Ben Hur … Kaj še radi berete?
Zemljevid za iskalce
- Sveto pismo je treba poslušati, ne brati. K besedilu pristopajmo z zaupanjem vanj in v tiste, ki so ga napisali, ter v Duha, ki ga prežema. Sveto pismo ni stara knjiga, ampak je živo besedilo, ki nam nenehno govori.
- V njem ni treba iskati moralnega sporočila. Ne ponuja nam moralnih pravil, za to zadošča deset Božjih zapovedi. V središču knjige je človek, ki išče Boga, in Bog, ki mu prihaja naproti. Vsaka stran skuša razkriti skrivnost človeka v odnosu do Božje skrivnosti in njenih posledic.
- Berimo ga, da bi spoznali, ali je Jezus zares Gospod. Kristjanom je najpomembnejši vidik ta, da vidijo, kako se vse besede Svetega pisma dopolnjujejo in dobijo polni pomen v Jezusu.
- Razumeti ga moramo kot knjigo človeštva. Sveto pismo so napisali ljudje, ki govorijo o ljudeh in njihovih okoliščinah ter skušajo človeštvo razumeti v luči vere v Boga.
- Sprejmimo tudi njegove omejitve. To ni popolna knjiga. V njej najdemo grehe in krivice, pa tudi neskladnosti in napake ter predvsem človekovo omejeno razumevanje. Sveto pismo se nenehno razvija in postopoma razkriva Božje obličje, včasih z velikimi skoki naprej, včasih z nekaj koraki nazaj.
Preberite še:
Obarvaj svoj post: Osvobodite se bremena
- Berimo ga vsak dan. Skozi vsakdanje poslušanje bosta na mesto vztrajnosti stopila radovednost in zanimanje.
- Brati ga je treba po kratkih odlomkih, da bi laže ponotranjili, kar smo prebrali. Ni treba razumeti vsake besede v besedilu, treba je biti pozoren na to, kaj nas v besedilu najbolj pritegne.
- Berimo ga brez strahu. Ni razloga za strah, da bi se zmotili v tolmačenju, dovolj je, da iskreno in pozorno poslušamo. Duh je v besedilu, je pa tudi v naših srcih.
- Pri branju poiščimo pomoč. Pomembno je, da imamo dober izvod Svetega pisma, takšnega, ki je opremljen s komentarji in razlagami. Veliko svetopisemskih komentarjev najdemo tudi na spletu.
- Berimo ga tudi v družbi. Osebno branje je enako pomembno kot skupinsko. Ko z nekom podelimo svoje misli ob branju, nas to podpira in nam pomaga na naši poti. Znanje tistih, ki so v branju napredovali, naj nam ne jemlje poguma, ampak naj nam bo samo v navdih.
Preberite še:
Sedem glavnih grehov – kateri so? - Treba ga je brati, zraven pa je dobro tudi pisati. Zelo uporabno je, če si ob branju zapišemo stavke, ki so nas zaznamovali, in misli, ki so se nam ob njem porodile.
- Treba ga je moliti. Pred branjem, med in po branju je molitev znamenje in orodje človeka, ki želi poslušati Boga. Pomembno je, da molimo psalme, sprva lahko samo tiste, ki so nam najbolj všeč.
- K branju pristopajmo v tišini. Ko se misli v tišini umirijo, se zgodi, da se stavek, ki nam je bil všeč, pojavlja skozi ves dan, nas preseneča in tolaži.
- Uživajmo v odkritjih. Ko začnemo odkrivati presenetljive stvari in pomene, postajamo vse bolj dovzetni za razumevanje semen, ki jih je Bog posadil na jesen utrudljivega branja, ki na cvetočo pomlad obrodijo sadove.
Preberite še:
Zakaj se Sveto pismo imenuje Biblija?
Preberite še:
Svetopisemski maraton? Ali tam tečejo s Svetim pismom pod pazduho?
Preberite še:
Kaj za leto 2018 napoveduje Sveto pismo?
Povzeto iz knjige Federica Tartaglie Čas je za branje Svetega pisma (E’ ora di leggere la Bibblia).
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
