Aleteia

Manjvrednostni kompleks, čeprav slovenščini še nikoli ni šlo bolje

FLAG SLOVENIA
Deli

Pomembno je znati tuje jezike, vendar je ob tem nujno razvijati in samozavestno uporabljati vse zvrsti lastnega

“Institucionalno ima slovenščina danes tako ugoden status kot še nikoli v preteklosti. Naša naloga je, da jo z veseljem in samozavestno uporabljamo. Najpomembnejše je, da živi v vseh plasteh življenja. Od domačega okolja prek publicistike do umetnosti in znanosti. Ko jezik deluje na vseh ravneh, se zanj ne gre bati. Takoj ko ga v neki funkciji pozabimo, je to slabo,” ob dnevu maternega jezika pravi Simon Atelšek z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša.

V kontekst “ugodnega statusa” sodijo zakonski okvirji, ki so za slovenski jezik seveda bistveno boljši kot v obdobjih, ko smo bili Slovenci del drugih državnih tvorb. Ne le to: slovenščina je tudi eden enakopravnih jezikov Evropske unije.

Sprejemati tuje, razvijati svoje

Vseeno ali pa prav zato je treba vse jezikovne zvrsti načrtno razvijati. “Znanstveni jezik je trenutno najbolj na udaru, ker se v nekaterih okoljih bolj splača objavljati v tujih jezikih,” meni Atelšek.

“To ne pomeni, da ne smemo znati tujih jezikov, nikakor ne. Ampak vzporedno z objavami v drugih jezikih je treba objavljati tudi v slovenščini. Tako bo poskrbljeno za razvoj slovenske terminologije na različnih področjih,” zatrjuje znanstvenik, ki vešče združuje teorijo in prakso.

V prostem času je namreč zagrizen čebelar, poklicno pa se največ ukvarja s terminološkimi slovarji, trenutno s področja živinoreje.

SIMON ATELŠEK
OSEBNI ARHIV
Simon Atelšek ob čebelarskih opravilih

Več domišljije in samozavesti

Vrnimo se k pomanjkanju samozavesti pri uporabljanju slovenskega jezika. Naš sogovornik temu pripisuje kar številna tuja, predvsem angleška imena trgovin, kavarn, servisov in drugih podobnih organizacij.

“Mislim, da je tudi po slovensko mogoče izbrati izvirna imena. Morda gre za pomanjkanje domišljije in samozavesti, mnenje, da se tuje sliši bolj moderno. V Slovencih je zakoreninjenega nekaj manjvrednostnega kompleksa,” sklene Simon Atelšek.

Drevo in razvejane korenine

Profesor na Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Hotimir Tivadar izpostavlja razširjeno rabo slovenskega jezika v zamejskem prostoru in dejstvo, da je slovenščina prisotna na več kot 50 univerzah.

“Predvsem se jezik danes osvobaja pokrajinsko zamejenih spon naroda, ki ostaja njegova glavna korenina. To slovensko drevo pa ima še mnogo manjših in za trdnost tega našega drevesa zelo pomembnih ne- oz. “manjslovenskih” korenin. Od slovenskih mitov, predvsem negativnih, se moramo Slovenci dokončno posloviti in neobremenjeno, samozavestno raziskovati, delovati in živeti slovenski jezik, literaturo in kulturo,” je zapisal v uvodniku 51. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.