Če so letos pomembna besedila, si torej oglejmo, o čem pesmi govorijo
Preteklo soboto so na predizboru Eme izmed šestnajstih izbrali osem pesmi, ki se bodo potegovale, da bi zastopale Slovenijo na letošnji Pesmi Evrovizije. Emo 2018 si lahko na televiziji ogledate v soboto, 24. februarja.
Zanimiva razlika v primerjavi s preteklimi leti je, da so vsi nastopajoči morali prijaviti pesmi v slovenščini. Zdi se, da so s tem organizatorji Eme želeli dati poudarek besedilu in tudi slovenskemu jeziku.
Privlačnost neuslišane ljubezni
Ne preseneča, da je bilo na predizboru veliko pesmi, kar sedem, na temo romantične ljubezni. Tudi ni nepričakovano, da je le pesem Ptica bratov iz zasedbe BQL vesela, srečno zaljubljena, druge pa žalostne, otožne, o neuslišani ljubezni, razhodu ali prevari.
Takšne pesmi hitreje zaigrajo na strune poslušalčevih čustev: Nuška Drašček moleduje svojega ljubimca v Ne zapusti me zdaj, pevka Lara Kadis v pesmi Zdaj sem tu zelo slikovito opiše, kako se s fantom pogovarja po telefonu in v ozadju zasliši drugo dekle, Marina Martenssen v pesmi Blizu poje o izgubljeni ljubezni, prav tako Ukraden cvet, ki jo poje Luka Sešek s skupino Proper.
Preberite še:
Garaško zakulisje nastopanja v priljubljeni slovenski nadaljevanki
Preberite še:
Prostitutke duhovniku: “Ali vaš Bog sploh obstaja?”
Vse naštete pesmi so se uvrstile v finale, od ljubezenskih pa sta brez finala ostali le OrterjevaKraljica in Zdaj je čas Gregorja Ravnika – tudi obe o nesrečni ljubezni.
Pesmi z agendo
Presenetljivo pa je, koliko sodelujočih pesmi je bilo družbeno naravnanih ali osebno buditeljskih.
Veliko pozornosti, tudi mednarodne, je požela recimo Lea Sirk s pesmijo Hvala, ne, katere besedilo je: “Ne verjemi v vse, kar ponujeno ti je, misli na glas in upaj, da skrivnost je v tem – ne prodajaj se vsem. To je najbolj pasé. Hvala, ne, ne.”
Pesem je mogoče razumeti kot kritiko sodobne potrošniške družbe, ki poveličuje materialnost in egalitarnost, tudi v umetnosti, kar je odlično sporočilo – le da je aranžma pesmi povsem v sodobnem trendu govorjenega petja in poudarka na odsekanih ritmih, prav tako Leina rožnata, pri strani pobrita pričeska.
Preberite še:
Pevci, ki ljubezen primerjajo z drogo, imajo prav
Preberite še:
Coco Chanel, kot je še ne poznamo
Tanja Ribič je v promocijskem videu za svojo pesem poudarila, da nastopa predvsem zaradi sporočila. V pesmi pravi, da smo ljudje in bi že zato morali biti bolj ljubeči, bolj človeški med seboj, ter da bi ona, če bi zmogla, ljubila za vse.
Podobno sporočilo poskusita prenesti tudi ManuElla s pesmijo Glas: “To sem jaz, glas sem svet krivic, v pravo smer obračam čas, ker ljubezni dajem glas,” in Anabel s pesmijo Pozitiva: “V zraku pozitiva, popravi slab dan. Ta pesem moja te usmerja drugam. V njej so pozitivne misli, v njej ujet je sončen dan. Slaba volja sama šla bo stran. Hej, dej vsaj malo se nasmej.”
O tem, koliko je pesem pozitivna, če ti mora sama sugerirati, da so v njej ujete pozitivne misli, bi se dalo razpravljati.
Vsebinsko zanimivo pesem z naslovom Svoboda pa je zapela Mila. V njej očitno opozarja na begunsko problematiko, saj omenja ograje, vstaje, diktature in čolne, ki plujejo do brega. Po svoje je dovolj poveden že naslov.
Da pa te družbeno obarvane pesmi težje prepričajo poslušalce, kaže dejstvo, da se je izmed omenjenih v finale uspelo uvrstiti le Lei Sirk.
Preberite še:
Caviezel: Nadaljevanje Kristusovega pasijona bo največji film v zgodovini
Preberite še:
Redovnice, ki so oblekle Lady Gaga, Katy Perry in Rihanno
Kaj pa je to?
Nekaj glasbenikov pa je nastopilo tudi z besedili, ki jih ni bilo mogoče umestiti v nobeno kategorijo. Nekatere zato, ker je koncept izviren – takšni sta pesem UspavankaNike Zorjan, v katero je vkomponirala melodijo uspavanke, ki ji jo je pela mama, in skupina Indigo s pesmijo Vesna, ki je hvalnica pomladi.
Druge pa zato, ker je iz besedila skoraj nemogoče razbrati kakršenkoli pomen: Ina Shai je v videu na svoji Facebook strani priznala, da je slovensko besedilo pesmi V nebo, ker je tako zahtevala komisija, spisala kar v noči, preden je pesem prijavila na Emo, saj je izvirna pesem Glow v angleščini.
Slovenski refren se tako glasi: “V nebo naj ustavi se trenutek, vedi, da več nisi sam. Kdo ti bo sodil, ko odpluješ, nikdar te ne bo nazaj. V nebo, v nebo zlate ptice letajo.”
Pesem bi bila po besedilu povsem lahko del sodobne krščanske glasbe, z odlomki besedila, kot so: “Krvavi pod kožo smo vsi. Vzemi nam vse topove, dajem ti srce, ki naj bo večno tvoje,” in “Imamo to moč, da za vedno odpravimo zlo.” Ali pa pacifistična. Le da se refren nekako ne sklada ne z enim ne drugim.
Ali je izvirna različica besedila vsebinsko bolj jasna, bomo lahko slišali že jutri, ko jo bo zapela v angleščini, prav tako brata iz zasedbe BQL.
Preberite še:
Ni vse v “performansih”. Slovenska kultura živi drugje
Preberite še:
Uspešni vohunski triler o Mariji končno v slovenskih kinih
