Aleteia predstavlja četverček katoliških gimnazijČemu klasičnost, če pa je danes v ospredju tisto, kar je moderno? Na Škofijski klasični gimnaziji (ŠKG) v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani so prepričani, da je klasičnost prednost. Čemu duhovnost, ko pa sodobna družba hlepi po materialnem? Na ŠKG menijo, da je duhovnost nekaj izjemno lepega. In zakaj ustvarjalno sobivanje, če je v modi individualizem? Na ŠKG govorijo iz izkušenj, ko pravijo, da medsebojna povezanost v skupnosti osrečuje. Zelo zgovorno pa je tudi gimnazijsko geslo Amor magister optimus ali Ljubezen, najboljša učiteljica.
Kratka zgodovina
Vse se je začelo pred več kot 100 leti, ko je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič ustanovil gimnazijo in zavod, kjer je želel, da se dijake vzgaja tako, da bodo kot izobraženci tudi zavedni Slovenci in zgledni kristjani. Čeprav je bila gimnazija leta 1945 ukinjena, želja po tem, da bi jo še kdaj odprli, ni nikoli ugasnila. V času osamosvajanja jo je uresničil nadškof Alojzij Šuštar in ustanovil Škofijsko klasično gimnazijo, ki je prve dijake sprejela 1. septembra 1993. V okviru zavoda so postopoma začele delovati še druge enote: dijaški dom, Slovenski dom, glasbena šola, študentski dom, osnovna šola in vrtec.
Gimnazijo bomo na Aleteii osvetlili s treh vidikov. Ravnatelj Simon Feštanj je predstavil glavne odlike šole. Dijaka drugega letnika bosta povedala nekaj več o tem, kaj šola lahko ponudi dijakom, nekdanji dijak, zdaj pa Vodja oddelka za povezovanje Službe Evropskega parlamenta za raziskave Klemen Žumer pa se je spomnil svojih dni v gimnaziji in nam zaupal, kaj mu je šola dala za življenje.
Mini intervju: ravnatelj Simon Feštanj
Katere so po vašem mnenju največje odlike šole?
Osnovnošolci, ki za svojo srednjo šolo izberejo Škofijsko klasično gimnazijo, se zanjo odločijo predvsem zato, ker od svojih prijateljev slišijo, da je tu dobro vzdušje, da so razredi zelo povezani, da je zelo veliko dodatnih dejavnosti in bogat obšolski program. Seveda ne škodijo niti dobri rezultati naših dijakov. In rekel bi, da vse to v veliki meri drži.
Resnično si prizadevamo za kulturo skupnosti, veliko aktivnosti je namenjenih povezovanju znotraj razreda, profesorji si prizadevamo, da bi naredili, kar je potrebno za dobre odnose. Kar zadeva program, si želimo, da bi vsakdo našel nekaj zase. Vsako leto tako ob pouku izvajamo tudi približno 30 interesnih dejavnosti, letno gre na eno od oblik izmenjave tretjina do polovica vseh dijakov, vsak letnik pa ima ob številnih ekskurzijah po Sloveniji še eno ekskurzijo v tujino.
Kaj na šoli si v prihodnosti želite dvigniti na višjo raven?
Zelo veliko pozornosti v zadnjem času namenjamo poklicnemu usmerjanju, ki se je v pogovorih in raziskavah med nekdanjimi dijaki izkazalo kot nekoliko zapostavljeno. Naše dijake želimo opremiti za prihodnost in v tem smislu si prizadevamo nekoliko spremeniti predmetnik in predvsem včasih način podajanja snovi. Že sedaj pa smo naredili nekaj res velikih korakov v smeri opore dijakom pri procesu razločevanja in odločanja o svojem poklicu, študiju.
Na katerih področjih družbe, v katerih poklicih se najbolj odlikujejo vaši nekdanji dijaki?
Naši nekdanji dijaki so povsod. Ko jih spremljamo, vidimo, da je zelo veliko humanistov, če pogledamo posamezen študij oziroma poklic, pa je največ zdravnikov. Nekateri so že sedaj zelo prodorni in odmevni znotraj svojih strok, veliko je družbeno angažiranih. Je pa res, da je gimnazija mlada, in rekel bi, da v večji meri čas naših dijakov šele prihaja.
Brez petja mi živeti ni
Stavek, s katerim bi se lahko poistovetil skoraj vsak škofijec. Na šoli deluje kar pet različnih zborov. Zgoraj lahko prisluhnete zelo uspešnemu dekliškemu zboru.
Škofijska klasična gimnazija v številkah:
- Število dijakov, vpisanih v vse štiri letnike: 639
- Lansko povprečje na maturi: 22,35
- Točkovna omejitev vpisa v lanskem letu: 158/175
- Število dijakov, ki jih bo šola lahko sprejela prihodnje šolsko leto: 168 (en oddelek več kot pretekla tri leta)
“Dogaja se, dogaja,” pravita dijaka. Več pa v spodnjem videu:
Močna duhovna dimenzija
Klemen Žumer je nekdanji dijak ŠKG, ki je bil še do nedavnega vodja Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji, zdaj pa je prevzel vlogo vodje oddelka za povezovanje Službe Evropskega parlamenta za raziskave. Kot pravi, po dveh desetletjih čuti največje bogastvo, ki ga je na ŠKG prejel za življenje, prav v skupnosti prijateljev, ki stremijo h kakovosti v odnosih in pri svojem delu ter si konkretno prizadevajo za dobro.
“Ključno obdobje za izoblikovanje smeri mojega življenja, ki sem ga preživel na Škofijski klasični gimnaziji, me je kot človeka obogatilo, me preizkusilo skozi količino in raznovrstnost znanja, ki sem ga moral osvojiti, ter me pripravilo na trdo delo pod pritiskom. Prek bogatega nabora obšolskih dogodkov pa sem občutil pomen in globino svoje duhovne dimenzije, ki je poleg fizične in razumske v današnjem svetu prevečkrat zapostavljena in bi jo na kakšni drugi šoli zagotovo težko dobil v tej meri.”
Najlepše spomine na petje ter na prijateljske in tudi duhovne trenutke, ki so jih preživeli skupaj s sošolci in profesorji predvsem na raznih ekskurzijah, duhovnih vajah in šolskih akademijah, pa bo s starimi sošolci obudil že kmalu. Letos bodo namreč praznovali že 20 let mature.
Preberite še:
Gimnazija, kjer se mladi počutijo kot doma
Preberite še:
Hrabri Jernej pri le 17. letih izpolnil svoje sanje
Preberite še:
Enkratna ideja dveh Slovenk, ki spreminja življenja otrok po vsem svetu
