Otroci se pogosto znajdejo pred oviro. Za primer vzemimo domačo nalogo, ki je za otroka lahko pogosto frustrirajoča.
Verjetno vam je znan odziv otroka: “Tega ne znam. Ne vem, zakaj, ampak preprosto ne znam. Ničesar ne razumem.”
Preberite še:
Kako vzgajati otroke, da bodo bolj hvaležni in veseli
Korak za korakom …
Ena izmed možnosti je, da z otrokom poskušate skupaj rešiti nalogo, a zgodi se, da se tudi mama ali oče znajdeta v slepi ulici, sploh če je na primer v igri matematika. Tudi spodbuda v smislu: “Še poskušaj, saj bo šlo,” pogosto ne pomaga.
Zato otroka naslednjič, ko bo dejal, da nečesa ne zna, in bo hotel odnehati, spodbudite z vprašanje: “Kaj je tisto, kar se ti zdi najtežje?”
Tako boste dobili veliko koristnih informacij. Vedeli boste namreč, kateri del otroku ne predstavlja težav, kateri pa je zanj še posebej težak. Otrok bo problem, ki se sprva zdi zelo velik, razstavil na več manjših delov in se tako z njim tudi lažje spopadel. Morda ga bo celo sam rešil.
Še posebej uporaben je ta stavek za učitelje kot pomoč v učnem procesu.
Preberite še:
Kako naj sin postane kavalir?
Pomoč pri vsakdanjih izzivih
Tega stavka pa ni treba omejiti zgolj na domačo nalogo. Uporabite ga lahko tudi, ko se otrok loti hišnih opravil in podobno.
Konec koncev ne gre za nek čudežen stavek. Gre zgolj za to, da razstavimo večji problem na manjše, bolj obvladljive dele. Podobno naredimo tudi sami, ko imamo težavo. Ne moremo je rešiti z enim zamahom. Manjših delov se lotimo sistematično, dokler ne sestavimo celote, in tako dobimo končno rešitev.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.
Preberite še:
Vas skrbi za otroke? Molite k njihovim angelom varuhom
Preberite še:
5 iger, ki se jih lahko igrate z otroki, tudi ko ste na smrt utrujeni
Preberite še:
Življenjsko vodilo slavnega meniha, ki je aktualno še danes
