Aleteia

Slovenke, ki so spreminjale svet

IDA KRAVANJA
Igralka Ida Kravanja je zaslovela po vsej Evropi.
Deli

Predstavljamo vam posameznice, ki so v 20. stoletju s svojim delom spreminjale kulturo in javno mnenje

Društvo Jasa je v okviru evropskega projekta EnFem predstavilo 15 žensk s področja nekdanje Jugoslavije, ki so močno vplivale na družbo in na položaj žensk na tem področju.

V tem članku izpostavljamo Slovenke, ki so v našem prostoru pustile pomemben pečat.

Ivana Kobilica

Ivana Kobilica je bila rojena 20. decembra 1861 v Ljubljani. Osnovno in meščansko šolo je obiskovala pri uršulinkah, pri katerih se je učila tudi italijanščino in francoščino. Risati se je učila pri Idi Künl, hčerki slikarja Pavla Künla. Pri 16. letih je z očetom obiskala Dunaj, ki jo je zelo prevzel. Odločila se je, da želi postati slikarka. Po nekaj letih se je vrnila na Dunaj, kjer je v galeriji dunajske likovne akademije kopirala slike starih mojstrov. Po dveh letih je šolanje nadaljevala v Münchnu.

PUBLIC DOMAIN

Ivana Kobilca je ena izmed najpomembnejših slovenskih slikark. Njena dela so slogovno pripadala generaciji slovenskih realistov. Svoja dela je razstavljala v Sloveniji, še pogostejše pa so bile njene razstave v tujini, kjer je dobila tudi več priznanj. Zanimali so jo zlasti potreti in upodobitve iz kmečkega in meščanskega življenja.

Alma Karlin

Alma Ida Wilibalda Maximiliana Karlin se je rodila Slovencema, očetu Jakobu Karlinu, ki je bil major avstro-ogrske vojske, in materi Vilibaldi, učiteljici na celjski dekliški šoli. Kot večji del tedanjega celjskega meščanstva je tudi Alma govorila in pisala v nemškem jeziku, slovenskega jezika pa ni govorila najbolje in ga ni uporabljala veliko. Že zgodaj pa je Alma pokazala nadarjenost za jezik. V zgodovino se je zapisala kot ena redkih žensk, ki so prepotovale velik del sveta kar same.

PUBLIC DOMAIN

Najprej je odšla študirat v London, kjer se je učila kar osem jezikov (angleščino, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, ruščino in španščino). Potem jo je pot vodila v Norveško in Švedsko, od koder se je morala zaradi prve svetovne vojne umakniti domov v Celje.

V Celju je najprej ustanovila šolo za tuje jezike. Z delom si je omogočila potovanja po svetu in izdajanje knjig. Tako njen opus obsega kar 24 objavljenih knjig in več kot 40 črtic. Še posebej pomembna so njena etnološka dela. Tri od njenih najpomembnejših popotniških knjig so takrat dosegle naklado 80.000 izvodov. Prevedli so jih v angleščino, francoščino in finščino.

Lili Novy

Rodila se je v plemiški družini v Gradcu. Oče je bil Nemec, mama pa Slovenka. Šolala se je na prestižnem Huthovem zavodu, vendar so jo zaradi neprimernega vedenja iz zavoda izključili. Šolanje je nato nadaljevala pri zasebnih učiteljih. Danes velja za eno največjih slovenskih pesnic. Najprej je pisala v nemškem jeziku, nato pa je ob spodbudi moža začela pisati v slovenščini. Poleg ustvarjanja je skrbela za prepoznavnost Slovencev v Avstriji in Nemčiji. Tako je v nemščino prevedla dela Otona Župančiča in Franceta Prešerna.

PUBLIC DOMAIN

Leta 1936 je za kongres mednarodne ženske zveze v Dubrovniku pripravila izbor jugoslovanske ženske lirike in dela prevedla v nemščino. Ob začetku druge svetovne vojne je izšla njena pesniška zbirka Temna vrata. Od nemške okupacije dalje (1941) Lili ni več pisala v nemščini.

Ida Kravanja

Leta 1907 se je rodila v Divači, v avstro-ogrskem Trgu na Krasu, kot Italina Ita Kravanja, umrla pa 72 let pozneje v Črni Gori v Budvi. Bila je edina Slovenka, ki se ji je uspelo prebiti v evropski filmski vrh in tam zasloveti. Veliko vlogo pri njenem odkritju je imela prijava na tekmovanje za Miss Jugoslavije, na katerem je skoraj zmagala.

IDA KRAVANJA
PUBLIC DOMAIN

Na višku njene kariere so se francoski, nemški in češki režiserji navduševali nad njenim igralskim darom in klasično lepoto. Njen sloves je bil tako velik, da so jo dvakrat povabili na snemanje v Hollywood, vendar je zaradi svoje ljubezni do moža ponudbo obakrat odklonila. Na vsakem koraku so jo spremljali oboževalci in iz vse Evrope je prejemala na stotine pisem.

Preberite še: Mami, čas je, da grem

Vir: onezimosvet.si

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.